Kameleoni, legvani in … Kekec? Kuščarji so postali družinski člani
Psi, mačke in zajčki so v slovenskih domovih nekaj povsem običajnega. Veliko redkeje pa se ljudje odločijo za eksotične živali, kot so kuščarji, kače, želve in pajki.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Ker so slabše poznane, jih spremljajo tudi številni predsodki – po besedah Uroša Videta iz Šentjerneja neupravičeno.
Teraristika je že štiri leta njegov hobi. Pri tem pa ni sam. Vsa družina, od žene Majde do treh otrok, Tie, Naceta in Urške, je vzljubila te ne tako običajne hišne ljubljenčke. Tako imajo danes v hiši kar 35 različnih eksotičnih živali – od zelenega legvana in argentinskega črno-belega teguja do kameleonov, gekonov, orjaških afriških tisočnog, bikovske žabe in celo poletuš vrečaric. Med redkejše vrste sodijo tudi rožnatojezični, zeleni drevesni in rdečeoki krokodilji skink.
»Vse to, zunaj pa imamo še dva psa,« se nasmeje Uroš Vide, samostojni podjetnik, ki skrbi za osvetlitev in ozvočenje številnih dogodkov na Dolenjskem in je že vrsto let nepogrešljiv v Kulturnem centru Primoža Trubarja.
»Dolgo sem si želel imeti kake eksotične živali, a ni bilo možnosti: majhni otroci, delo, tudi stroški. Potem pa se je hčerka Urška s šolskega izleta v ljubljanskem živalskem vrtu vrnila z idejo o kači. Žena je bila takoj proti, zato smo našli kompromis – k hiši je prišla bradata agama. Tako se je začelo,« pripoveduje.
Prej se poučiti
Seveda so pred nakupom prebrali kup literature in se poučili o tem, katere eksotične živali bi bile primerne zanje. »Tega mnogi pred nakupom hišnega ljubljenčka ne storijo, kupujejo impulzivno, potem pa so razočarani. Tudi z otroki sem se naprej dogovoril, da mi bodo pomagali, kajti zaradi dela sem dosti odsoten, ženi sem pa obljubil, da je ne bomo obremenjevali,« se nasmeje Uroš.
Med najbolj navdušenimi v družini je hčerka Urška. Danes je dijakinja 1. letnika veterinarske šole v Ljubljani, čeprav je sprva izbrala oblikovalsko šolo.
Pripraviti prostor
Med klepetom Urška vseskozi boža bradato agamo Jožico, ki jo je vzela iz terarija. Ja, za vse te eksotične živali so morali v hiši urediti primeren prostor – več terarijev različnih velikosti, ki jih imajo v dnevni in otroških sobah. Uroš je žrtvoval celo svoj kabinet.
V terarijih domujeta po ena ali dve živali, odvisno od vrste in velikosti. Če so Videtovi doma, imajo terarije tudi odprte in živali se lahko gibljejo po stanovanju.
»Ustvariti jim je treba okolje, ki je čim bolj podobno naravnemu. Večina je puščavskih in tropskih živali, kar pomeni, da potrebujejo toplo okolje, primerno vlago in grelno točko, kjer se grejejo,« razloži Uroš, ki ima grelne žarnice UVA in UVB vedno na zalogi.
V terarijih so tudi kamni, pesek, kakšno rastlinje in veje. Uroš ima vse avtomatizirano – luči se prižigajo in ugašajo po urnikih, žarnice posnemajo sončni vzhod in zahod, avtomatsko je tudi pršenje, ki je nujno, saj npr. kameleoni pijejo kapljice z listov.
Goji ščurke, zoofobe
Večina kuščarjev je vsejeda, le zeleni legvan Marjan je izključno rastlinojed. Odrasle živali Uroš hrani na dva do tri dni, mlajše pa vsak dan. Večinoma jim ponuja živo hrano, kar je bolj zdravo, čeprav za vse obstajajo tudi preparati oz. nadomestki. Goji argentinske ščurke in puščavske kobilice, za priboljšek pa dobijo zoofobe in mokarje. Zanje ima poseben hladilnik.
»Dan prej dobro nahranim tudi samo hrano – z zelenjavo nahranim ščurke, ki so sami po sebi prazni,« pove. S kakim piščančjim mesom, drobovino, občasno pa tudi z mačjo hrano pocrklja argentinskega črno-belega teguja. Pri prehrani je sicer nujno dodajati še kalcij, vitamin D in minerale.
Ni tako drago
Uroš se trudi biti odgovoren lastnik. Iztrebke počisti, čeprav se jih večina na vročini nad 30 stopinjami Celzija posuši. Pred kratkim si je priskrbel še izopode – majhne rakce, ki v terariju poskrbijo za razkroj iztrebkov.
Čeprav se zdi, da je teraristika drag hobi, Uroš pove, da so največji stroški na začetku. Terarij z vso opremo stane okrog 500 evrov, potem pa so stroški majhni. »Vreča pasje hrane je dražja,« doda in pove, da te živali pozimi okrog tri mesece spijo oz. brumirajo. Takrat ni z njimi nobenega dela.
Prednosti so
Seveda vsaka žival pomeni skrb, eksotične živali pa imajo po besedah Urške in Uroša precej prednosti. »Božaš jih lahko kot mucko ali psa, zahtevajo pa dosti manj dela. Ni sprehodov in večkratnega dnevnega hranjenja. Pravzaprav velja: imam te rad, samo mir mi daj,« pove Uroš in doda, da bi marsikomu zaradi prezaposlenosti raje priporočil kuščarja kot psa.
Živali lahko ob krajšem dopustu ostanejo tudi same doma, saj imajo samodejno pršenje in dovolj hrane. Leopardji gekoni denimo odvečno hrano počasi črpajo iz repa. »Če gremo kam za dlje časa, pa priskočita na pomoč sestra Melita in nečak Lenart,« pojasni Uroš.
Čeprav so Videtovi kuščarji večinoma zdravi, so lani doživeli dve nevšečnosti. Kameleonko Floro so morali zaradi tumorja uspavati, argentinska črno-bela tegujka Olga pa je zbolela tik pred odhodom na poletni dopust, a so jo vzeli s seboj v kamp in jo z vitaminskimi injekcijami in antibiotiki srečno pozdravili. Je pa za eksotične živali pri nas bolj malo veterinarjev.
Vsaka ima ime
»Vse živali imam rad, a Olga mi je nekako najljubša – značajsko mi je zaradi trme velik izziv. Sodi med najbolj inteligentne kuščarje. Še se bom ukvarjal z njo. Dejstvo pa je, da te mora žival sprejeti za svojega. Z Marjanom (zeleni legvan, op. a.) sem vsak dan po uro in več sedel v terariju in se ukvarjal z njim, da mi je na koncu jedel z roke,« pripoveduje Uroš. Njihove živali niso na prodaj, le dokupujejo jih.
Eksotične živali, ki v povprečju živijo 12 let in več – agame tudi 20 let, kameleoni pa od pet do sedem –, so pri Videtovih postale pravi družinski člani. Vsaka ima ime, ki pa ga še ne izberejo takoj, saj se prav zgodaj še ne da opredeliti spola. Imena so posrečena – med njimi so Marjan, Jožica, Šime, Florjan, Dior, Atena, Zeus, Siri, Alexa, Rožle in Kekec.
Idej še ne bo zmanjkalo, pravi Urška, ki si želi, da bi njihova družina nekoč obiskala Južno Ameriko in te živali videla tudi v njihovem naravnem okolju.
Postal bo rejec
Uroš in Urška z eksotičnimi živalmi pogosto popestrita različne dogodke, obiskovalce pa z veseljem sprejmeta tudi doma. »Te živali so res zelo lepe, a ker ljudem niso blizu, imajo do njih predsodke. Največja krivica se po mojem mnenju dela kačam,« pristavi Uroš.
Do spomladi si želi uresničiti še eno željo – urediti vsa dovoljenja in postati rejec več živalskih vrst. Teh je pri nas zelo malo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
