Most Gradac odprt, cesta čez Gorjance še 'visi', čeprav denar je, toda ...
Prenova skoraj 70 let starega mostu čez reko Lahinjo v Gradcu je trajala od 19. maja do 22. avgusta lani.
Takrat je čezenj izmenično stekel promet, dva tedna pozneje pa je vožnja po njem potekala brez omejitev. Danes sta ga uradno odprli metliška županja Martina Legan Janžekovič in ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.
V sklopu prenove mostu je bila izvedena sanacija temeljev in vmesnih sten na območju struge reke Lahinje ter nova armiranobetonska voziščna plošča. Začasno je bila prestavljena vsa obstoječa infrastruktura z območja starega mostu (vodovod, fekalna kanalizacija, TK vodi in elektro vodi) ter izvedena začasna brv preko Lahinje za pešce. Naložba je stala okoli 1,6 milijona evrov.
»Ob mostu, ki je dočakal že častitljivo starost, so se v zadnjih letih pojavljale določene težave, predvsem z vidika varnosti. Zato smo izjemno veseli, da je Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Direkcija RS za infrastrkturo prepoznala potrebe časa in potrebe lokalnega prebivalstva ter pristopila k njegovi celoviti prenovi,» je na otvoritveni slovesnosti povedla metliška županja in dejala, da gre za veliko pridobitev ne le s tehničnega vidika kot infrastrukturni objekt, temveč predvsem z vidika povezanosti prebivalcev Bele krajine.
»Most je del naše naše vsakodnevne poti, obenem pa tudi del naše lokalne identitete. Na to smo ponosni,« je poudarila.
Seveda bi bila še bolj vesela, če bi danes denimo odpirali predor pod Gorjanci, saj Bela krajina že desetletja čaka na glavno prometno žilo – tretjo razvojno os, od dolenjske avtoceste do Vinice. Na nekaterih odsekih so časovni zamiki dolgi že pet ali celo deset let, kar jih upravičeno skrbi.
»Slovenija doslej ni vlagala toliko v svojo prometno infrastrukturo,« je ob tej priložnosti poudarila Alenka Bratušek. Dotaknila tudi večjih prometnih projekov, ki se po državi zaključujejo, ter aktualnih državnih investicij na področju cestne infrastrukture. Posebej je izpostavila projekt tretje razvojne osi.
»Na severu smo tretjo razvojno os že spravili v gradnjo. Na jugu oziroma na južnem delu tretje razvojne osi imamo pripravljeno vse – od projektov in gradbenih dovoljenj do zagotovljenih finančnih sredstev. Vendar nekaterim uspe te postopke zavleči bistveno bolj, kot bi si želeli,« je dejala.
Postopke je treba spoštovati, o posameznih zadevah pa bodo odločala sodišča, je poudarila in dodala: »Če mi je bilo kaj v tem mandatu res žal, je to, da nam ni uspelo ta dolgoletni projekt oživeti«.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.