NN

V Splošni bolnišnici Novo mesto se je zaposlila 12. decembra 1977 in kmalu za tem začela specializacijo anesteziologije, ki je bila še mlada, hitro razvijajoča se medicinska veda. Specialistični izpit je opravila 27. decembra 1983 in z njim pridobila naziv specialistka anesteziologije z reanimatologijo. Vodenje oddelka je prevzela 1. julija 1990 in ostala na mestu predstojnice vse do konca leta 2010. Upokojila se je 9. januarja 2012.

Kot predstojnica oddelka je v bolnišnici pustila močen pečat, saj je vedno podpirala strokovnost, uvajanje novih metod in tehnik ter spodbujala prevzemanje novih področij dela. Oddelek se je kadrovsko okrepil, povečevalo se je število delovišč v operacijskih dvoranah in zunaj njih, vzpostavili sta se Ambulanta za zdravljenje bolečine in Predoperativna anesteziološka ambulanta. Anesteziološka specializacija se je po letu 1990 razširila tudi na perioperativno intenzivno terapijo.

Pod Jandinim vodstvom je leta 1999 Oddelek perioperativne intenzivne terapije prešel organizacijsko in tudi strokovno pod okrilje Oddelka za anesteziologijo. S svojimi izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi je omogočila razvoj in napredek intenzivnega zdravljenja kritično bolnih pacientov kirurških strok v naši bolnišnici. Bila je mentorica številnim specializantom, ki so še danes steber anesteziologije v Splošni bolnišnici Novo mesto.

Bila je odlična vodja oddelka, podpirala je strokovnost in vzdrževala spoštljive odnose med sodelavci. S svojo človeško toplino, prirojeno prijaznostjo in strokovnostjo je vzpostavila sistem dialoga, medsebojne strokovne pomoči in podpore. Omogočila je izobraževanje osebja na področjih, ki smo jih na novo vzpostavljali, in izkazovala svojo podporo, kadar koli smo jo potrebovali.

Tudi po upokojitvi leta 2012 se je občasno vračala na naš oddelek in pogodbeno sodelovala, kadar koli so se izkazale kadrovske potrebe. Vedno je rada prišla, kajti prehod iz polno zasedenega službenega življenja v upokojensko mirnost zanjo ni bil preprost. Dajala nam je vedeti, da nas pogreša.

Svoj prosti čas je z vsem srcem posvečala družini sina Jerneja, še posebej vnukinji Manci. Rada je hodila na morje, v »svoj« Biograd na moru, v svojo mobilno hiško ob plaži.

Dokler bolezen in omaganje nista pokazala svojih zob. Vedno težji zdravstveni zapleti so se vrstili iz meseca v mesec. Od nas je odšla 10. februarja 2026, v enoti intenzivne terapije, ki jo je pomagala soustanavljati in v kateri smo vsi, ki smo jo poznali kot sodelavko, predstojnico, mentorico in prijateljico, žalostni ugotavljali, da izgublja bitko z življenjem.

Od naše Jande smo se poslovili 14. februarja 2026 na pokopališču v Srebrničah v Novem mestu.

Bernarda Hrovat in Silva Ostojić Kapš