V Dolenjskih Toplicah razstava velikonočnih jedi
Teden dni pred veliko nočjo Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z domačo občino tradicionalno pripravi razstavo velikonočnih jedi. Letošnja, ki nosi naslov Poveselimo se ob velikonočni mizi, je že enaindvajseta.
Mize v avli topliškega kulturno-kongresnega centra so bodo še danes do 15. ure šibile pod različnimi dobrotami, značilnimi za ta čas – poticami, pletenicami, kruhom, pirhi, šarklji, velikonočnim žegnom in tudi postnimi jedmi. Skratka z domala vsem, kar je bilo nekdaj in je še danes na mizah ob postu in velikonočnih praznikih.
»Za popestritev smo letos v naše vrste povabili goste, ki tudi razstavljajo: Viteški red Turističnega društva Suha krajina, Društvo Kočevarjev staroselcev, skupino Ustvarjalke domačega društva upokojencev, vrtec Gumbek pri osnovni šoli Dolenjske Toplice, Oštarijo, društvo vinogradnikov in župnijo Dolenjske Toplice. Tako da boste lahko pogledali, kaj se je za praznik pripravljalo na gradovih, kako so praznovali Kočevarji, kaj ustvarjajo spretne roke naših upokojenk, tudi otroci iz vrtca so ustvarjali zanimive izdelke. Oštarija in Robert Gregorčič je pripravila starodavno postno aleluja na sodoben način, vinogradniki pa bodo poskrbeli za degustacijo njihovih vin,« je v nagovoru ob včerajšnjem uradnem odprtju razstave povedala predsednica društva Metka Zupančič, zbrane je nagovoril tudi župan Franc Vovk.
V kulturnem programu so nastopili skupina Balončki vrtca Gumbek, otroška folklorna skupina Društva Kočevarjev staroselcev, folklorna skupina Izvir DPŽ Dolenjske Toplice in ljudske pevke Rožce, okusno razstavo pa blagoslovil domači župnik Igor Stepan.
1700 let od določitve datuma velike noči
Letos mineva 1700 let od določitve datuma praznovanja velike noči. »Kako in predvsem kdaj bomo praznik velike noči praznovali, so določili na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji, leta 325, zbrali škofje iz celega sveta. Sklical ga je cesar Konstantin Veliki in nanj povabil okoli 1.800 škofov – 1.000 z vzhoda in 800 z zahoda. Po različnih virih se je koncila udeležilo okoli 300 škofov, večino so tvorili vzhodni škofje. Določili so, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom,« je nekaj zanimivih podatkov o tem največjem krščanskem prazniku nanizal član društva podeželskih žena Primož Primec, ki je povezoval odprtje razstave.
V besedi se je sprehodil čez dneve velikega tedna in njihove značilnosti, predstavil velikonočni žegen in njegovo simboliko ter med drugim povedal, da prvo upodobitev velikonočnega žegna najdemo v knjigi Avstro-ogrska monarhija v besedi in sliki iz leta 1891. »V njej je natisnjena grafika velikonočnih živil v jerbasu in peharju. Poleg grafike je tudi opis jedi velikonočnega žegna in njihov pomen.«
Danes tekmovanje v sekanju pirhov
Priprava na veliko noč se začne v postnem času in začne stopnjevati okoli cvetne nedelje, ko se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Cvetna nedelja je danes, zato so že včeraj dopoldne izvedli delavnico izdelovanja cvetnonedeljskih butaric, ki so se je udeležili predvsem otroci. Prikazali so tudi peko domačega kruha, na ploščadi pred KKC pa so obiskovalce pričakale stojnice z domačimi dobrotami in drugimi izdelki.
Tudi danes bo pestro, poleg že omenjenih stojnic in prikaza peke domačega kruha v Sitarjevi hiši bo ob 14. uri prikaz izdelave pletenice in delavnica pleteničk za otroke, ob 15. uri pa 7. ekipno tekmovanje v sekanju pirhov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
