M. G.

Člani Kluba prijateljev metliške črnine, ki je bil ustanovljen pred 21 leti, uglajena in znana gospoda, so se v sončnem septembrskem dopoldnevu zbrali v vinogradu Samuela Malnariča v Spodnjih Gorenjcih pri Semiču. Na tradicionalni klubski trgatvi so tokrat potrgali približno 2.000 trsov modrega pinota, sorte, ki v teh legah dozori v visoki kakovosti.

»Letos je letnik zelo obetaven – skoraj nadpovprečno dober,« je zadovoljno povedal Malnarič in dodal: »Za nami je par let zahtevnejših razmer, letos pa nismo imeli ne mraza, ne suše, ne toče. Kakovost je odlična, sladkorja je okoli 110 °Oe, kar pomeni, da bo vino doseglo tudi od 14 do 15 odstotkov alkohola. To je osnova za vrhunska buteljčna vina.«

Lokacija vinograda na nadmorski višini dobrih 300 metrov je med vinogradniki in ljubitelji vina dobro poznana.

»Gre za enega najlepših vinogradniških predelov v Semiču – v bližini so: gasilski dom, gostilna, parkirišče in podružnična cerkev, zato je to ljudem zelo priročno. Pa še energija je prava. Danes so se na trgatvi zbrali: semiška županja, nekdanji metliški župan, ustanovitelji kluba, belokranjski in slovenski vinski starosta dr. Julij Nemanič, aktualna kraljica metliške črnine, prijatelji od blizu in daleč,« je naštel gostitelj, ki mu pri delu pomigajo družinski člani — soproga,  trije sinovi in hčerka.

Modrosti vinskega strokovnjaka

Člani kluba so natrgali približno tri tone grozdja. To je šlo neposredno v predelavo, v tako imenovano toplo maceracijo, kar daje vinu značilno barvo, aromo in bogat okus. »Narava je dala potencial, zdaj pa je treba s spoštovanjem, z znanjem in ljubeznijo do trte ta potencial preoblikovati v kakovostno kapljico,« je pot od trgatve do žlahtne kapljice opisal Julij Nemanič.

Toda njegov pogled je segal dlje od letine. Vino je zanj del kulturne zgodovine in človekove identitete: »Če se ob vinu ustavimo in pomislimo, katera sorta je to, kateri letnik, iz katere lege prihaja, pijemo z radovednostjo in s spoštovanjem. Vsako poreklo in vsak vinogradnik pusti svoj pečat. V tem je lepota vina.«

Vino, kot je dejal, ni le tekočina v kozarcu, ampak spremljevalec človeka skozi tisočletja. »Preživelo je vse civilizacije in tudi danes ima pomembno vlogo. A moramo se zavedati – vino ni za odžejanje, vino je za doživetje. Ob njem uživa telo, še bolj pa duša. Če ga srkamo s spoštljivostjo, postanemo tudi sami bolj kulturni in zdravi.«

Svoje misli je Nemanič sklenil s pozivom vinogradnikom, da naj vztrajajo: »Vinogradništvo je trdo delo, a hkrati privilegij. Ohraniti moramo trto, vina in tradicijo. To je del naše identitete in tega nam ne sme vzeti noben čas.«