Aleksander Riznič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin vse bolj vplivata na vodotoke in ribnike po vsej državi, seveda tudi v Beli krajini. V Ribiški družini (RD) Črnomelj in RD Metlika razmere pozorno spremljajo, saj se zaradi segrevanja vode in nizkega vodostaja povečuje nevarnost za pogin rib. Ponekod so že sprejeli preventivne ukrepe.

V ponedeljek so tri ribnike, s katerim upravlja RD Črnomelj – Hrast, Nerajec in Mlaka –, za najmanj dva tedna zaprli za ribolov. V tem času bodo spremljali stanje voda in opravljali terenske oglede.

Mlaka, Nerajec in Hrast

Vročina ustavila ribolov na treh ribnikih v Beli krajini

Posebno pozornost namenjajo tudi Kolpi in drugim belokranjskim rekam. Za zdaj ribolov na rekah še poteka, vendar če se bo sušno obdobje nadaljevalo in ne bo obilnejših padavin, bodo podobne ukrepe uvedli tudi na odprtih vodah.

»V prihodnjem tednu bo naš ribiški gospodar ocenil stanje. Če se razmere ne bodo izboljšale – lahko namreč pride do pogina rib –, bomo za teden ali dva zaprli tudi ribolov na rekah,« napoveduje Alen Sajovic, tajnik RD Črnomelj. David Jakopič, tajnik RD Metlika, pa je povedal, da je Kolpa dol vodno nekoliko nižja, vendar še vedno primerna za kopanje.

»Pri nas podobnih ukrepov na jezeru v Prilozju za zdaj še nismo začeli izvajati, a glede na močno pripeko in napovedano nadaljevanje sušnega obdobja vse kaže, da se bomo morali tega lotiti tudi na vodotokih,« je dejal.

Vročina pogubna tudi za življenje v vodi

Visoke temperature zmanjšujejo količino kisika v vodi, nizki vodostaji pa obremenjujejo vse vodne ekosisteme, pravijo v Krajinskem parku (KP) Kolpa.

»Vprašanje ni, ali potrebujemo omejitve, ampak kdaj, katere in na kateri strokovni podlagi. Začasna omejitev določene dejavnosti v obdobju izjemnih hidroloških razmer ni napad na turizem, šport ali na lokalno prebivalstvo. Je ukrep za ohranitev ekosistema, ki omogoča obstoj vseh teh dejavnosti tudi v prihodnje,« poudarja Vesna Fabjan, direktorica KP Kolpa.

M. G.

»To pa zahteva nekaj, česar pogosto primanjkuje – sistematične podatke. Potrebujemo dolgoročno spremljanje pretokov, temperaturo vode, vsebnosti kisika, ribjih populacij, nevretenčarjev, vplivov rekreacije, plovbe, kmetijstva in komunalnih obremenitev. Potrebujemo interdisciplinarne študije, ki bodo povezale hidrologijo, ekologijo, biologijo, prostorsko načrtovanje in družbene vede. Šele takšno znanje omogoča odgovorne odločitve.

Če se ozrem na Kolpo, lahko rečem, da na belokranjskem območju že zelo zvoni na odsekih, ki so že tako plitvi – to so Sodevci, pod Vinico, Žuniči, Marindol,» jih je izpostavila kot najbolj kritične Fabjan.

Veslanje po reki koristno, v pomoč jezovi

Tine Lindič iz kampa Kolpa Adventures v Srednjih Radencih (tam se je v nedeljo reka segrela na 27,5 stopinj) pojasnjuje, da je kakovost vode v celotni Poljanski dolini ocenjena s tremi zvezdicami, kar pomeni, da je voda čista, z dovolj kisika, brez alg in primerna za čolnarjenje.

»Udomačilo se je mnenje, da posadke z vesli povzročajo škodo vodi. Nasprotno, z veslanjem vodo dodatno prezračujemo in vanjo vnašamo kisik,« pravi.

Za ohranitev ekosistema in ribjega življa v Kolpi bi bilo treba nemudoma začeti obnovo obstoječih in gradnjo novih jezov, ki pomagajo ohranjati višji vodostaj v sušnih obdobjih. To bi moral biti skupen projekt Slovenije in Hrvaške. V nasprotnem primeru lahko Kolpa doživi usodo Dragonje, je prepričan Lindič.