Štrukelj je velik gospod, ki paše povsod - štirje z vsemi točkami, kakšni?
Društvo podeželskih žena Mirna Peč je včeraj v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in domačo občino pripravilo 10. državno ocenjevanje in razstavo štrukljev.
V tradicionalni slovenski kulinariki bi težko našli jed, ki bi po raznovrstnosti in vsestranski uporabi prekašala štruklje. Pripravljajo jih iz različnih vrst testa, iz različnih vrst moke, pisana je tudi paleta nadevov. Lahko jih kuhamo ali pečemo, lahko so samostojna jed, priloga ali posladek.
In pisana bera različnih štrukljev je bila tudi na jubilejnem, desetem državnem ocenjevanju in razstavi štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa in drugih vrst test. V oceno so jih letos 69, od tega jih je kar 34 prejelo zlato priznanje, 32 srebrnega in tri bronastega.
Štirje tekmovalci pa so prejeli vseh 30 možnih točk, in sicer: članica mirnopeškega društva Marija Dular iz Gorenjega Podboršta za pečen štrukelj s kislim zeljem in mletim mesom, Milena Brunner iz Stranske vasi za skutin štrukelj s pehtranom, Lidija Zupančič iz Dolenjskih Toplic za krompirjev štrukelj z ocvirki in Jože Senegačnik iz Škofljice za štrukelj s suhimi slivami.
Pomen prenašanja tradicije na mlajše rodove
»Štrukelj ni le jed. Je spomin, je znanje, je potrpežljivost in je čas, ki ga nekdo nameni drugemu. Je rezultat rok, ki vedo, kaj delajo, in src, ki vedo, zakaj to počnejo. Prav zato ima v našem društvu posebno mesto,« je poudarila predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec.
V društvo so zelo veseli, da se ta tradicija prenaša na mlajše generacije. Svoje izdelke je namreč v oceno prineslo lepo število mlajših deklet, še posebno pa so ponosni, da so prejeli tudi štruklje treh skupin iz domačega vrtca Cepetavček. »To je najlepši dokaz, da ima naša dediščina prihodnost in da se ljubezen do domačega začne zelo zgodaj,« je dejala.
Tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je poudarila pomen prenašanja naše kulturne dediščino, pa naj bo to snovna, kulinarična ali pevska na mlade rodove. Vse kar v društvih podeželskih žena ali kmetic počnejo, to delajo z dušo, je med drugim dejala.
O pomenu podeželske ženske, ki ohranja običaje, prenaša znanja in tradicijo ter krepi podeželje, pa je govorila poslanka Anja Bah Žibert. »Dogodkov, kot je današnji, zagotovo ne bi bilo brez vaše neomajne volje in odrekanja. Podeželska žena opravi obilico dela, ki ga je težko našteti, kaj šele izmeriti. Nima samo ene vloge. Ima jih več hkrati.«
Ob tem je izpostavila, da je zelo pomembno, da se znamo tudi zahvaliti. »Zato sem pred dnevi kot poslanka pozvala predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar, naj Zvezo kmetic Slovenije odlikuje z državnim odlikovanjem – Redom za zasluge. In to nisem naredila zaradi politike. Naredila sem, ker verjamem v simbolno moč priznanja. Država mora prepoznati: to kar delate, je vredno spoštovanja.«
V imenu mirnopeške občine je v odsotnosti župana, ki je zbolel, zbrane nagovorila direktorica občinske uprave Sonja Klemenc Križan in se zahvalila društvu podeželskih žena za vse delo in prizadevanja. »Desetletje takih dogodkov, kot je ta, ni malo. Toliko ljubezni, truda, strokovnosti in znanja, ki jih naše ženske dajejo v te dogodke povejo, koliko dejansko je vredno samo podeželje. Občina se tega zaveda.«
Nekdanja sekretarka ministrstva za kmetijstvo in prehrano Tanja Strniša, ki delo mirnopeškega društva spremlja že od začetka, nam omenimo da je lani praznovalo 25 let delovanja, pa je zbranim položila na srce, da s temi dejavnostmi, z razstavami, s kulturnim udejstvovanjem in vsem ostalim nadaljuje tako v društvu kot na ravni zveze kmetic. »Prepričana sem, da s tem vnašate v življenje kmečkih in drugih žensk dodatno veselje, zadovoljstvo in upanje, da se lažje vsak dan soočajo z bremeni težkega kmečkega življenja ali pa življenja katerekoli ženske.«
Priporočila ocenjevalne komisije
Štruklje sta ocenjevali dve tričlanski komisiji in seveda podali tudi ugotovitve in napotke. Tako priporočajo, da uporabljajo naravne arome ter da se izogibajo kupljenim in pripravljenim pastam in kremam. Med drugim so pogrešali količinsko usklajenost nadevov in testa, nadevov je bilo letos marsikje premalo, opozorili pa so tudi, da včasih z vključevanjem veliko sestavin ali začimb je dosežemo prave harmonije.
»Pričakujemo, da so tudi testa pripravljana doma, da so delo izdelovalcev. Morali bi pripisati, ali je testo pripravil Pečjak, Žito ali kdo drug. Letos smo to spregledali, a v bodoče bodo takšni izdelki drugače upoštevani,« so zapisali ocenjevalci in dodali, da naj vzamejo njihove pripombe dobronamerno in da naj po štrukljih še velikokrat zadiši.
Podelitev priznanj so s pesmijo obogatili Moški pevski zbor Rožmarin in ljudske pevke Čebelice, ki deluje v okviru DPŽ Mirna Peč, otroci iz vrtčevske skupine Miškolin so se predstavili s pesmico in deklamacijo, seveda pa manjkala niti harmonika – raztegnila sta jo Gal in Rok Matoh.
Za smeh sta znova poskrbeli neutrudni prvi dami društva in krovne zveze, Jelka Krivec in Irena Ule, niti prireditve pa pletli Nežika Režek in Milena Cesar, obe sta tudi bili predsednici mirnopeškega društva podeželskih žena.
Pomagajte oblikovati Dolenjski list!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
