D.S.

Sporazum med EU in državami Mercosur (Brazilijo, Urugvajem, Paragvajem in Argentino) naj bi spodbudil izvoz kemičnih proizvodov in avtomobilov iz Evrope, hkrati pa odprl vrata uvozu južnoameriških kmetijskih izdelkov, zlasti govedine, krme, perutnine, soje, koruze, sladkorja. Zeleno luč mora dati še državni zbor.

A kot opozarjajo naši sogovorniki, sporazum ne prinaša nič dobrega – ne za kmeta ne za potrošnika. Evropski kmetje tako za 18. december napovedujejo velik protest v Bruslju, kamor slovenske kmete vabi tudi Sindikat kmetov Slovenije.

Vlada obljublja 'varovalke'

Po besedah naših sogovornikov sporazum prinaša predvsem uvoz cenejše hrane iz Južne Amerike, pridelane po bistveno nižjih standardih, kot veljajo v Evropski uniji.

D.S.

Na vladi sicer poudarjajo, da se »najvišji standardi za varnost hrane ter zdravje živali in rastlin, ki veljajo v EU, še naprej uporabljajo za vse proizvode, ne glede na to, ali so proizvedeni doma ali uvoženi v EU« in še: »Varovala so predvidena na področju varstva okolja in na področju kmetijstva.«

Žrtve bodo kmetje

Toda Sindikat kmetov Slovenije sporazumu Mercosur ostro nasprotuje, saj, kot so zapisali v izjavi za javnost, Slovenija nima vzpostavljene strategije za zaščito kmetov, ki bodo največje žrtve tega trgovinskega sporazuma.

»Ni naključje, da največji zagovorniki Mercosura niso kmetje, ne delavci, ne okoljevarstveniki – to so multinacionalke avtomobilske in orožarske industrije,« trdijo in dodajajo, da če podpiramo globalne verige poceni uvoza, moramo hkrati zaščititi domačo pridelavo, semena, zemljišča in prehransko znanje.

»Vsaka razprava o sporazumu Mercosur bi hkrati morala biti razprava o prehranski samooskrbi.«

D.S.

Dvojni standardi kakovosti

Tudi po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je sporazum, kljub varovalkam, škodljiv za slovensko in evropsko kmetijstvo, saj bo uvedel dvojne standarde kakovosti – hrano, pridelano v Evropski uniji, in hrano iz Južne Amerike, kjer okoljski standardi, dobrobit živali in uporaba hormonov ter antibiotikov niso primerljivi z evropskimi, še posebej pa ne s slovenskimi standardi.

Tudi po mnenju Staneta Tomšiča, direktorja KZ Trebnje - Krka, bi lahko sporazum z uvozom poceni hrane povečal pritisk na slovenske kmete.

Arhiv DL

»Sporazum naj bi sicer predvideval določene varovalke, vendar se bojim, da za sorazmerno majhen in občutljiv slovenski kmetijski sektor ne bodo dovolj učinkovite,« pravi. Po njegovem mnenju bi lahko sporazum posebej negativno vplival na srednje in manjše kmetije, ki so že sicer na robu rentabilnosti, hkrati pa so pomemben dejavnik stabilnosti samooskrbe s hrano v Sloveniji.

Po Tomšičevem mnenju bi del potrošnikov gotovo še naprej izbiral slovensko meso, del pa bi se odločil za ceneno uvoženo meso. »Ključno je dolgoročno zagotavljati dostopne oziroma primerljive cene za slovensko meso ter jasno označevati izvor mesa.«

Ob tem je po njegovih besedah nujno, da Slovenija v okviru Evropske unije vztraja pri ohranjanju ustreznih varovalk za zaščito svojega kmeta ter pri uveljavitvi in tudi ustreznem nadzoru standardov uvoženih živil.

V verigi vedno nastrada kmet

Kmet Andrej Lenarčič iz Brune vasi pri Mokronogu, med drugim predsednik Govedorejskega društva Trebnje, redi okoli 145 glav govedi, večinoma za mlečno prirejo, in obdeluje skupaj 70 hektarjev (razdrobljenih) obdelovalnih površin. »Sporazum gotovo ne prinaša nič dobrega. V verigi vedno nekdo nastrada, in to je po navadi pridelovalec hrane, torej kmet,« pravi.

D.S.

»V  državah, tudi po Evropi, je lastnica večine kmetijske zemlje država, kmet pa je samo najemnik. Gre za tržno kmetovanje, brez občutka za dobrobit živali ali ljubezni do zemlje. To sem videl na lastne oči. Lahko si mislimo, kaj se dogaja še kje dlje po svetu.« 

Kot pravi, je kmetov v Sloveniji le še tri odstotke. Prej ali slej bo kmet prisiljen svojo zemljo prodati, službo pa si poiskali kje drugje. »Nam ne bo težko najti dela in delati, saj smo vajeni. Veliko težje bo drugim. A hkrati se bo ustavila proizvodnja hrane, mogoče ne še danes, ob menjavi generacij pa skoraj gotovo,« razmišlja.

Skrb vzbujajoče opuščanje kmetij

»Ne bi smeli samo gledati po policah, kaj je poceni. Kakovostna, zdrava domača hrana se v zdravstvenem pogledu povrne v zdravem telesu,« je prepričan.

Hkrati pa razume potrošnika, ki je stisnjen v kot z minimalno plačo in je zato prisiljen kupovati poceni hrano slabše kakovosti. »Ne razumem pa tistih, ki jim je težko dati malo več za kakovostno hrano, za luksuz pa ni problem.«

Stanje v slovenskem oziroma dolenjskem kmetijstvu kaže tudi podatek, da je bilo na Dolenjskem še pred desetletjem okoli tisoč pridelovalcev mleka, danes jih je manj kot 200. »Vsak mesec vsaj en kmet opusti prirejo mleka, kar je glede na vso potrebno garanje po svoje razumljivo,« razmišlja Lenarčič.

D.S.

Ob tem je, kot pravi, boleče, da je mleko na slovenskih policah, ki ga pripeljejo iz Nemčije, cenejše kot slovensko mleko, za katero kmet dobi manj kot 50 centov po litru. »Slovenija je z mlekom samooskrbna, približno tretjino pa ga odpeljemo v Italijo. Tudi pri govedini bi bili samooskrbni, a žal tujina za slovensko govedino ponuja kmetu vsaj en evro več po kilogramu kot pa domače klavnice.«

Redek: Država ima izbiro

Jerneja Redka, kmeta s Krke pri Novem mestu in generalnega tajnika Sindikata kmetov Slovenije, čudi, da Slovenija tako lahkomiselno pristaja na omenjeni sporazum. »Seveda ima izbiro. Avstrija in še sedemnajst drugih držav se sporazumu upira. A našo državo, ki je nacionalni park Evrope, prodati zaradi nemških avtomobilov se mi res ne zdi smiselno.«

D.S.

Edini, ki bodo imeli korist od sporazuma, so trgovci, kupci pa bodo slabo hrano še vedno drago plačevali, je prepričan. »Ta hrana ne bo poceni. Je poceni v Južni Ameriki, ne bo pa poceni pri nas. Meso bo ravno toliko cenejše, da bo konkurenčno domačemu, nikoli pa ne bo po njihovi realni ceni.«

Ob tem je prepričan, da bo sporazum Mercosur le še pospešil opuščanje kmetijskih površin in zapiranje kmetij. V zadnjih 150 letih se je na območju Slovenije, kot pravi, zarastla polovica kmetijskih površin.

D.S.

»Prave posledice Mercosurja bodo vidne v 10 ali 20 letih, zaustavitev teh trendov pa bo veliko dražja od prihrankov pri nakupu poceni hrane,« še meni Redek.