Kamen na kamen brez malte: Staro veščino suhozidne gradnje želijo ohraniti
Na gradu Grm so obujali starodavno veščino, ki je skoraj utonila v pozabo.
Šola obnove je minuli četrtek in petek v grajskem parku gradu Grm pripravila dvodnevno delavnico suhozidne gradnje. Gre za obujanje znanja in veščin o starodavnem načinu gradnje s kamnom brez vezivnega sredstva, kot je malta. Suhozidna gradnja je med drugim tudi na Unescovem seznamu nesnovne dediščine.
Delavnico je vodila arhitektka in restavratorka-konservatorka Mateja Kavčič, sodelavka Šole prenove, ki je nastala na pobudo Združenja zgodovinskih mest, katerega član je tudi Novo mesto. Šola prenove organizira praktične delavnice o starih tehnikah gradnje, obuja stare veščine zidanja, ometavanja, krovstva, fasadiranja in podobno.
»Ne gre za restavratorska znanja, ki so domena strokovnjakov, gre bolj za obrtniške veščine, ki jih je vedno manj, so pa zelo uporabne pri različnih prenovah dediščine,« pojasnjuje Mateja Kavčič in podrobneje predstavi suhozidno gradnjo.
Najstarejši zgodovinski pisni in slikovni viri o suhozidni gradnji v jugovzhodni Sloveniji so iz 18. in 19. stoletja. Domneva se, da je iz tega časa tudi večina materialnih ostankov suhozidne gradnje, ki so na Dolenjskem in v Beli krajini ohranjeni poleg že znanih in dokumentiranih ostankov kamnitih obzidij okrog prazgodovinskih gradišč in rimskih cest ter posameznih rimskih vodnjakov, npr. kamniti mostovi, vodnjaki, s kamnom obzidani naravni vodni viri, s kamnom tlakovane srednjeveške in novoveške poti, oporni in mejni zidovi.
V suhozidni tehniki so bili ponekod izdelani tudi oboki v cerkvah, gradovih, hišah, gospodarskih objektih in tlaki v cerkvah. Na podlagi ohranjenih primerov v naravi, omemb v pisnih in slikovnih virih se domneva, da je bila suhozidna gradnja živa do preloma iz 19. v 20. stoletje, potem pa je dokaj hitro šla v pozabo. Zato ni nenavadno, da se je znanje o suhozidni gradnji med domačini popolnoma pozabilo.
»Kljub vsemu lahko ponekod na Dolenjskem in v Beli krajini še najdemo nekaj tovrstne gradnje, ki je ohranjena na izrazitejšem kraškem svetu. V zadnjem času so jo evidentirali konservatorji novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in treba bo najti način, kako (kdo in na kakšen način) jo bomo ohranjali in vzdrževali,« je še dodala Mateja Kavčič.
Na dvodnevni delavnici suhozidne gradnje je sodelovalo 35 udeležencev, med katerimi so bili konservatorji z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, izvajalci prenovitvenih del, projektanti in tudi ljubitelji dediščine.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.