J. Laganis

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Odrasla smokulja običajno meri od 50 do 80 centimetrov, zato je najmanjša med slovenskimi goži. Njeno telo je vitko, hrbtna stran pa rjave, sivkaste ali olivno sive barve. Po hrbtu ima dve vrsti temnih lis, ki se lahko med seboj povezujejo in tvorijo vzorec, podoben gadovemu.

Prepoznamo jo po značilni temni progi, ki poteka od nosnice prek očesa proti vratu, ter po lisi na zatilju v obliki podkve ali krone. Poleg tega ima okrogle zenice, gad pa navpično, špranjasto.

Smokulja poseljuje različna okolja, predvsem sončna in suha območja. Najdemo jo na kamnitih pobočjih, traviščih, gozdnih robovih, jasah, posekah, vinogradih in med grmovjem. V Sloveniji je razširjena skoraj povsod, tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Dobro se prilagaja različnim življenjskim razmeram in jo lahko srečamo tudi v višjih legah.

Prehranjuje se predvsem s kuščaricami, slepci in z mladimi kačami, občasno pa tudi z majhnimi glodavci, s ptiči ali z dvoživkami. Plen pogosto najprej ovije s telesom in ga šele nato pogoltne. Zaradi takšne prehrane pomaga uravnavati številčnost manjših živali v okolju.

Parjenje poteka spomladi. Je živorodna – mladiči se razvijejo v njenem telesu. Konec poletja ali zgodaj jeseni skoti od 3 do 15 živih mladičev, dolgih približno 15 centimetrov.

Največja grožnja smokulji je človek. Kače ljudje zaradi večinoma neutemeljenega strahu pogosto pobijamo. Smokuljo še toliko rajši, saj jo zaradi podobnosti s strupenim gadom z njim pogosto zamenjamo.

Smokulja je pomemben in koristen del slovenske narave ter zaradi tega tudi zavarovana in na rdečem seznamu opredeljena kot ranljiva. Poleg človeka jo ogrožajo tudi uničevanje življenjskega prostora, zaraščanje travišč in intenzivno kmetijstvo.

Če jo srečamo v naravi, jo je najbolje opazovati z varne razdalje in pustiti pri miru, saj gre za človeka povsem nenevarno vrsto, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja v ekosistemih. Če imate s kačami problem, pa se obrnite na Kačofon (040 322 449) Herpetološkega društva, na katerem vam bodo znali pomagati.