M. Vernik, arhiv DL

M. Vernik, arhiv DL

Tudi letos Zavod za varstvo narave prosi, da jim sporočite, če ste videli posamezne hrošče. V ta namen so oblikovali posebno spletno stran, tako da jim lahko letos podatke o hroščih, kot so rogač, bukov, hrastov in alpski kozliček, skupaj s fotografijami sami oddate prek spletne aplikacije.

Portal je enostaven za uporabo in ne zahteva registracije. Natančnejša navodila in podrobnejši opisi hroščev s fotografijami so na voljo na spletni strani. Dodali so tudi podatke iz prejšnjih let, tako da lahko vsak vidi in preveri, koliko podatkov so do danes že zbrali.

Hrošči predstavljajo najštevilčnejšo skupino žuželk, v svetovnem merilu je opisanih okoli 350.000 različnih vrst, kar predstavlja 40 odst. opisanih vrst žuželk. Hrošči so uspešna skupina živali, naselili so skoraj vsa življenjska okolja, a je človek uspel poseči tudi k izgubljanju vrst hroščev. Največjo grožnjo predstavlja izguba življenjskega prostora, med katere sodita izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel. Značilnost hroščev je, da odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove ličinke.

Hrošči so bioindikatorji oz. pokazatelji ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezani na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst.

Že leta 2007 je Zavod za varstvo narave javnost prvič pozval, da prispevajo morebitna opažanja in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo so nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalijo za skoraj 100 podatkov vsako leto.