Posavki Petra Paver in njena hčerka Aneja Urek sta nedavno doživeli Afriko nekoliko drugače. Na zahodu te celine sta obiskali Gambijo, spoznali deklico, ki ji pomagata s plačilom šolnine, nakupom uniforme in denarjem za hrano, v tamkajšnje življenje pa sta se vključili kot prostovoljki. Najprej sta obiskali rezervat za divje živali, kjer sta hranili hijene, opice, želve, krokodile in druge živali, spoznavali afriško kulturo in odnos do narave, vsega živega in do časa, ki tam ne obstaja. »Na uro pogledaš le, kadar je treba zapreti vodo v krokodiljem bazenu ali nahraniti opice. Pomagali sva rangerjem in spoznali, da za slastno kosilo ne potrebuješ indukcijske plošče, najboljše pečice in zrezka iz trgovine, da čista voda ni samoumevna in da srce tam hitreje utripa – zaradi lepote, ljubezni in kdaj pa kdaj tudi zaradi žalosti. Spoznali sva, kako lepo in srčno je lahko povsem preprosto življenje,« nam je prve vtise zaupala Petra, ki že leta vodi vseslovensko društvo Solzice. Med nosečnostjo je izgubila svojega tretjega otroka, zdaj pa staršem s podobno izkušnjo pomaga skozi procese žalovanja – v delavnicah ali pa na individualnih pogovorih. Prav izkušnja iz preteklosti jo je s hčerko Anejo še bolj povezala in Gambijo sta zato doživljali še siloviteje. Med drugim sta kot prostovoljki delali tudi v eni od vaških šol pa v zavetišču za pse in na veterinarski kliniki. Gambija ju je posrkala v vsej svoji žalosti, bedi, lepoti in odprtosti hkrati. Raziskovali sta jo po svoje, z nahrbtnikom, peš po afriški mivki ali pa s kolesom, kdaj pa kdaj s taksijem in skoraj vedno samostojno, brez turističnega blišča in lažnega hotelskega razkošja. Svoje izkušnje, vtise in fotografije bosta zdaj delili na potopisnih predavanjih.

##IMAGE-4092476##