Odprla svoja vrata in dobila svojo vsebino
Na Dvoru je bil včeraj pomemben dan, v obnovljenem in dograjenem kompleksu nekdanje Auerspergove železolivarne so odprl Interpretacijski center Natura 2000, s katerim je dobil še svojo vsebino.
Najprej je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko s pogodbo, ki so jo poleg nje podpisali še žužemberški župan Jože Papež in direktorica Zavoda Žužemberk Tjaša Primc, predala v upravljanje občini oz. omenjenemu zavodu, nato pa so pomembno pridobitev za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, ki bo obogatila turistično ponudbo Suhe krajine, s prerezom slavnostnega traku še odprli.
Ministrica je v nagovoru med drugim poudarila, da je bila Auerspergova Železarna na Dvoru pri Žužemberku eden najpomembnejših spomenikov industrijske kulturne dediščine in v 19. stoletju eden izmed največjih industrijskih objektov na Slovenskem. Kot je dejala, je vesela, da so po vseh teh letih na Ministrstvu za kulturo uspeli zaključiti ta projekt in se dogovoriti z lokalno skupnostjo, da ga bo vzela v upravljanje. »To ni enostaven korak, je pogumen, a edini pravilen, saj prav lokalna skupnost najbolje ve, kaj iščejo obiskovalci in kako jim na kar se da zanimiv način predstaviti naravno in kulturno dediščino.«
Župan Papež je izpostavil, da je to velika pridobitev za občino, na katero morajo biti še posebej ponosni. »Z vztrajnostjo in podporo tako tukajšnjih prebivalcev kot takratnega ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija smo uspeli s prenovo zgodovinskega spomenika. Želim se še posebej zahvaliti predanima posameznikoma, Iztoku in Francu Možetu, ki sta me spremljala z vso pozornostjo in me pri tem vztrajno spodbujala. Zahvaljujem se tudi posluhu države, ki je v ključnem trenutku naredila vse, da je zagotovila potrebna sredstva in s tem omogočila, da se je projekt začel izvajati. Veliko zahvalo pa namenjam tudi sedanji ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko, ki je s svojo zagnanostjo projekt tudi dokončala.«
Ministrstvo za kulturo je obnovo območja nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru pri Žužemberku izvajalo med letoma 2017 in 2023. Obnovljeni sta bili osrednji stavbi stare železarne, v večjem objektu – v t. i. »lončariji« je predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke, v manjšem – »trajberk« – pa sta umeščena turistično informacijsko središče s predavalnico in gostinski obrat.
Skupna vrednost projekta je znašala 2,6 milijona evrov, od tega je bila podpora Evropske unije v višini dobrih 1,7 milijona evrov kohezijskih sredstev, ostalo je zagotovilo Ministrstvo za kulturo, občina pa je poskrbela za potrebno komunalno infrastrukturo.
Kot so pojasnili na kulturnem ministrstvu je razstavo vsebinsko zasnovala dr. Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pri tem pa je strokovno sodeloval še Dolenjski muzej iz Novega mesta, ki hrani tudi zbirko predmetov iz železarne, ter novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS in Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN). Oblikovali so jo v podjetju Art Rebel 9, izvedli pa podjetji RSN Media in TSE.
Železarna na Dvoru je bila ustanovljena leta 1763, lastniki so bili Auerspergi, gospodje Turjaški, ki so od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine. Poleg različnih naprav za industrijo in gradbeništvo so v tem industrijskem obratu med drugim izdelovali svečnike, okrasne krožnike, grbe, peči, nagrobne križe, vodnjake in tudi mostove. V železarni so izdelali tudi prve vagone za vlake v Postojnski jami in konstrukcijo Hradeckega mostu v Ljubljani. Železolivarna je med drugim zaradi predrage proizvodnje prenehala obratovati leta 1891.
V programu, ki ga je povezoval Matej Kocjančič, so nastopili Mešani pevski zbor Dvor na Krki in priljubljeni pevec Marko Vozelj.
