FOTO: »V to hišo lahko pride vsak, ob kateri koli uri!«
Imeti dom je pomembno tako za vsakega posameznika in družino, kot za širšo skupnost, tudi za občestvo Župnije Brusnice. Zato je bilo včeraj popoldne veselo ob uradni otvoritvi in blagoslovitvi novega župnijskega doma v Brusnicah, ki so ga v nekaj letih postavili prav ob župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa, v središču kraja.
Nov župnijski dom, ki bo pomemben prostor srečevanja in skupne rasti v veri, je po slovesni maši blagoslovil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje ter prerezal trak nove pridobitve.
Moderna in svetla stavba, energijsko zelo varčna, je zasnovana v dveh etažah: v pritličju so učilnice, kjer od septembra že poteka verouk, ter župnijski prostori in bogata knjižnica. Zgoraj je prostor za župnika in kakega gosta. Vsi upajo na duhovno in kulturno bogato življenje v kraju.
Novomeški škof dr. Andrej Saje je poudaril, da je danes dan veselja ob zaključku gradnje skupne hiše, a gradnja duhovne hiše še poteka. »Eno je gradnja hiše, kjer je pomemben vsak zidak, cement, železo itd. Podobno pa je tudi v župniji – vsak ima neko vlogo v njej: otrok manjšo, odrasel večjo, vsak nekaj zna in vsi znamo vse. Tako lahko naredimo vse, da bo naša župnija, naš dom, nekaj lepega, kjer se bomo dobro počutili. Tega ne more narediti nihče od zunaj - kot v domači hiši lahko le domači ustvarijo prijeten dom, si vse pospravijo in uredijo, da se v njem dobro počutijo, da skupaj obedujejo, praznujejo itd., tako da gremo naprej, delo nas še čaka,« je dejal škof.
Tudi farani upajo, da bo nov, sodoben objekt deloval s takim zagonom in energijo, kot jo je v kraje v pod Gorjance prinesel novi župnik g. Tone Kerin, mnoga leta misijonar na Madagaskarju. V Župnijo Brusnice je prišel letos januarja, skoraj leto dni po smrti dolgoletnega in priljubljenega župnika g. Alojzija Brceta, ko so ostali brez svojega duhovnega pastirja. Vmes je župnikoval generalni vikar novomeške škofije Peter Kokotec.
Naj bo to hiša srečevanj
Tone Kerin je vesel nove pridobitve, a kot človek, ki je 33 let kot misijonar živel in deloval v čisto drugačnih, zelo skromnih oz. revnih razmerah Afrike, spal na zemlji ipd., poudari predvsem pomen »žive hiše«, hiše srečevanj, ki jo želi za nov župnijski dom.
»Kakšen je farovž v nekem kraju, ni tako pomembno. Meni je bilo tudi v starem lepo. Veliko mi pomeni predvsem biti blizu ljudem. Če bodo radi prišli v dom, če se bodo v njem dobro počutili, če bodo radi brali sveto pismo in se trudili za krščansko življenje, potem je to res dober župnijski dom. Želim si, da sta cerkev in farovž polna, da ljudje radi živijo. Brusničani in Gabrčani pokažimo, da smo božji ljudje, da zaupamo v Gospoda! Samo to bo opravičilo, da smo dobili nov farovž,« jasno pove brusniški župnik in spomni, da morajo biti duhovniki v prvi vrsti zgled preprostosti in skromnosti. »Kar govorimo, moramo tudi početi,« poudari.
»Želim, da v to hiši pride vsak, kdor hoče, ob katerikoli uri, da se sem radi zatekate. Župnišče je srce župnije, kjer se zbirajo mladi, stari, srednjih let. Vsak ima tu svojih pet minut, da se bo srečal s prijaznostjo, ki nam jo Bog podarja na oltarju vsak dan. Zato vsi vabljeni,« je bil jasen brusniški župnik Tone Kerin.
V Brusnicah živijo dobri ljudje
Ne predstavlja si, da bi tak moderen župnijski dom imeli na Madagaskarju. Tam je zgradil dva, ampak seveda veliko bolj skromna.
Kerin se v Brusnicah počuti zelo dobro, »ker tu živijo zelo dobri in marljivi ljudje, dobri kristjani. Želim, da nov dom prinese nov zagon. Vsak mesec bomo imeli goste, ki nas bodo s svojim pričevanjem spodbujali k veri in krščanskemu življenju, organizirali bomo razna srečanja in kulturne dogodke, za otroke sem že pripravil razne igrice, adventne venčke smo že tu pletli … Če življenja v fari ni, odmira. Življenje pa ji daje v prvi vrsti goreč in prizadeven župnik, za kar se trudim,« se nasmeje Tone Kerin. To sam nedvomno je.
Gradnja z menjavo zemljišč
Brusnice so v zadnjih letih zelo napredovale. Leta 2017 so pod vodstvom takratnega župnika Lojzeta Brceta začeli z obnovo cerkve: uspelo jim je priti do nove fasade in strehe. Po celoviti obnovi ceste in samega centra kraja pa so si farani želeli tudi obnove župnišča. Dosedanje je bilo staro.
Kot pove Danilo Malnar, predstavnik gospodarskega sveta Župnije Brusnice, je beseda dala besedo in prišlo je do ideje in kasneje dogovora z domačinom, uspešnim podjetnikom Ivanom Kraljem, ki je ravno v tistem obdobju načrtoval gradnjo novih stanovanjskih blokov v centru.
»Dogovorili smo se za zamenjavo obstoječega župnišča in določenih zemljišč za novo zemljišče in nov župnijski dom ob cerkvi. Med korono je potekala zasnova in projektiranje projekta, kasneje je družba Atar prevzela izgradnjo celotne investicije,« je razložil Malnar.
Tudi donacije
Ivan Kralj, ki je tudi predsednik KS Brusnice, je v imenu investitorja, družinskega podjetja Atar povedal, da je naložba stala preko 550 tisoč evrov brez notranje opreme. Po zaključku del so podpisali pogodbo s Škofijo Novo mesto, župnišče je v lasti Župnije Brusnice. »Kar je preseglo vrednost investicije, je naša donacija,« je povedal Kralj in izpostavil dobro sodelovanje in razumevanje z župnijo in škofijo.
Poudaril je, da so zadovoljni ob prejšnjih in zadnjih pridobitvah: obnovi cerkve, ki je prav te dni pridobila še ogrevanje, pa ureditvi centra kraja s postavitvijo skulpture Vstajenje, ter z novim župnijskim domom ki so ga gradili istočasno z bližnjima blokoma. V dobrih dveh letih so investicije končali, tudi vreme jim je služilo.
Še načrti v Brusnicah
O prizadevanjih, da je nov župnijski dom res prijeten in funkcionalen, je na blagoslovu spregovoril Jože Medle, koordinator opremljanja župnišča. Poudaril je, da so želeli urediti lep, prijeten objekt za župnika in za farane, da bodo radi prihajali sem. »Naj služi še generacijam in naj bo poln!« je dejal in se zahvalil sodelavcem in donatorjem. Tudi župnik Kerin in vsi ostali poudarjajo hvaležnost in zahvalo vsem donatorjem in dobrim ljudem, ki so kakorkoli pripomogli k novemu župnijskemu domu.
Ivan Kralj je razkril, da v Brusnicah sedaj predvidevajo ob skulpturi Vstajenje morda še manjši podzemni lokalni muzej z manjšo tribuno, »zadaj, na lokaciji starega župnišča, pa novo stanovanjsko gradnjo, morda vila bloke ali posamične hiše vse do Kavala.«
