Arhiv naročnika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Znanje se odraža na vseh področjih našega življenja in je temelj za kakovostno, varno ter učinkovito delo. Potrebno je medicinski sestri, inženirju v tovarni, vodji podjetja, učitelju, računalničarju, raziskovalcu, svetovalcu za razvoj podeželja … prav vsakemu posamezniku. Omogoča nam, da svoje delo opravljamo bolje, varneje, odgovornejše in bolj premišljeno.

Kaj je univerza?

Enostavno povedano: univerza je najzahtevnejša izobraževalna ustanova, na kateri se po končani srednji šoli izobražujejo mladi in tudi odrasli. Na univerzi pridobivajo znanje za zahtevnejše poklice. Sestavljajo jo visoke šole, fakultete, raziskovalni centri, študijski programi, pedagoški delavci, raziskovalci, knjižnica, upravno-administrativni delavci, študenti in diplomanti ter številni zunanji sodelavci iz poslovnega okolja. Da lahko neka ustanova postane univerza, ni dovolj, da dobi lepo ime ali tablo na pročelju. Potrebuje kakovostne študijske programe, ustrezne prostore, pravila dela, preverjanje kakovosti in dovoljenja države. Študijski program je načrt študija, ki določa, kaj se študent uči, koliko časa traja in katere izpite mora opraviti. Za razvoj enega študijskega programa sta potrebni dve do tri leta, za razvoj univerze pa najmanj ena generacija.

Javne univerze so v Sloveniji nastajale postopoma

Pomembno je razlikovati med javno in zasebno univerzo. Javna univerza je tista, ki jo ustanovi država in deluje kot javna ustanova. Podobno poznamo javne osnovne šole, javne zdravstvene domove ali javne bolnišnice. To pomeni, da deluje pod javnimi pravili in za skupno dobro.

V Sloveniji imamo štiri javne univerze. To so univerze v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in zdaj še v Novem mestu, kar pa ne pomeni, da drugih univerz ni. V Sloveniji obstajajo tudi zasebne univerze oziroma univerze s posebnim statusom.

Slovenske javne univerze so nastajale iz potreb svojega časa. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919. Po prvi svetovni vojni smo Slovenci potrebovali svojo univerzo v slovenskem jeziku. Univerza v Mariboru je bila ustanovljena leta 1975, torej 56 let pozneje. Severovzhodna Slovenija je takrat potrebovala več strokovnjakov za industrijo, šolstvo in razvoj. Univerza na Primorskem je bila ustanovljena leta 2003, 28 let po ustanovitvi Univerze v Mariboru. Nastala je s povezovanjem različnih šol, raziskovalnih ustanov in razvojnih potreb primorskega oziroma obalnega prostora.

Javna Univerza v Novem mestu je nastala 1. julija 2026, 23 let po ustanovitvi Univerze na Primorskem. Nastala je s povezovanjem že obstoječega visokošolskega prostora v Novem mestu. V novo javno univerzo so se povezale obstoječa zasebna Univerza v Novem mestu s svojimi štirimi članicami, štirje samostojni visokošolski zavodi, ki so se razvijali v širšem novomeškem visokošolskem prostoru ter pridruženačlanica InštitutRudolfovo.

V Novem mestu se je visokošolski prostor začel razvijati že konec devetdesetih let. Leta 1997 je bila ustanovljena Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto. Da bi pospešili razvoj novih visokošolskih zavodov, je bilo leta 2000 ustanovljeno Visokošolsko središče Novo mesto. To je pozneje povezalo poleg Visoke šole za upravljanje in poslovanje Novo mesto (iz nje se je pozneje razvila današnja Fakulteta za ekonomijo in informatiko) še leta 2006 ustanovljeno Visoko šolo za tehnologije in sisteme, iz katere se je pozneje razvila današnja Fakulteta za strojništvo; leta 2007 ustanovljeno Visoko šolo za zdravstvo Novo mesto, ki se je pozneje preoblikovala v Fakulteto za zdravstvene vede in leta 2008 ustanovljeno Fakulteto za poslovne in upravne vede, ki je prvo generacijo študentov vpisala v študijskem letu 2010/2011. Ti zavodi niso nastali čez noč. Več let so razvijali študijske programe, pedagoško delo, raziskovanje, sodelovanje z okoljem in lastno organizacijo.

Dva zaposlena sta se po nekaj letih dela pri nas odločila za samostojnopot in tako je leta 2007 nastalasedanja Fakulteta za informacijske študije in leta 2008 Fakultetaza organizacijske študije. Poleg tega staleta 2009nastali sedanja Fakulteta za industrijski inženiringin leta 2012 Visoka šola za upravljanje podeželja Grm.Analiza študijski programov visokošolskih zavodov je pokazala, da gre pravzaprav v večji meri za podvajanje že obstoječih programov z manjšimi modifikacijami.

Fakultete znotraj Visokošolskega središča Novo mesto so sprejele organizacijsko strukturo, ki je značilna za univerze in so korak za korakom krepile kadrovske in materialne pogoje, znanstvenoraziskovalno delo, mednarodne povezave, mednarodno mobilnost, karierni center, založniško dejavnost, nadgrajevale sistem kakovosti in tako v 20 letih ustvarile pogoje za ustanovitev univerze.

Naslednja razvojna stopnja je bila ustanovitev zasebne Univerze v Novem mestu. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu jo je akreditirala 21. septembra 2017, v sodni register pa je bila vpisana 1. februarja 2018. Že z akreditacijo fakultet so se nam odprle dobre možnosti mednarodnega sodelovanja, z ustanovitvijo zasebne Univerze v Novem mestu pa so se te mednarodne povezave izjemno razširile in poglobile. Organizirali smo 51 mednarodnih konferenc in podpisali mednarodne sporazume s 34 državami. Postali smo člani rektorske konference Slovenije in Evropskega združenja univerz.

Univerza ima v mednarodnem visokošolskem prostoru velik pomen, ne glede na to, ali je javna ali zasebna. Kot je znano so nekatere najbolj znane zasebne univerze na svetuHarvard University, Stanford University, Yale Universiti inše mnoge druge.Bistveno je, da je prepoznavna kot zanesljiv partner pri številnih mednarodnih projektih. Za naše partnerje v tujini je pomembno, da nekdo prihaja iz univerze, zaupanje pa se pridobi z resnim, odgovornim strokovnim in poštenim delom, ki s politiko nima nobene povezave. Dejstvo pa je, dabi bilo veliko lažje in udobneje delatinanivoju fakultet.

Visokošolski zavodi, ki niso bili povezani z Visokošolskim središčem Novo mesto ali poznejšo zasebno Univerzo v Novem mestu teh možnosti mednarodnega sodelovanjav takem obsegu niso imeli. Razumljivo je, da je 65 zaposlenih na univerzi predstavljalo mnogo večjipotencial za razvoj v primerjavi s samostojnimi zavodiz bistveno manjšim številom visoko izobraženega kadra. Lahko smo bili primerljivi po kvaliteti izvedbe pedagoškega procesa, po odnosu do študentov, po uspešnosti vpisanih študentov, ne pa še po nivoju znanstvenoraziskovalnega dela in mednarodnih povezavah.

Sinergijski učinki in organizacija

Za našo nastajajočo javno univerzo pa se odpirajo številne možnosti in smiselne odločitve, ki se nanašajo na poenotenje organizacije članic, skupne smernice pri planiranju, organizaciji in spremljanju pedagoškega procesa, povezovanju z okoljem itd. Pomembne bodo skupne smernice pri pridobivanju, pripravi in realizaciji mednarodnih projektov, mednarodni mobilnosti, kariernem svetovanju, prijavno-informacijski službi, založniški dejavnosti, sistemu zagotavljanja in vrednotenja kakovosti, kadrovskipolitiki, nagrajevanju in napredovanju pedagoških in drugih zaposlenih in zmanjševanju razlik med stopnjo razvoja posameznih članic.

Organizacijska struktura univerze je specifična in zahtevna. Po zakonu o visokem šolstvu predvideva rektorja, ki je strokovni vodja in poslovodni organ univerze, najmanj štiri prorektorje, in sicer: za izobraževalno in znanstveno raziskovalno in razvojno delo, za spremljanje kakovosti, lahko tudi prorektorja študenta, s katerim imamo univerze že dobe izkušnje. Organizacijsko strukturo članic tvorijo tudi dekan, senat s komisijami, akademski zbor in študentski svet.

Najvišji strokovni organ je senat univerze, ki ga sestavljajo izvoljeni visokošolski učitelji posameznih članic. Drugi pomemben organ je upravni odbor, ki je organ upravljanja univerze. Člani so predstavniki univerze, predstavniki ustanovitelja, predstavnik študentov in delodajalcev. Tretji pomemben organ je študentski svet univerze, ki je predstavniški organ študentov. Sestavljajo ga predsedniki in podpredsedniki študentskih svetov članic.

Poudariti je treba, da so univerza in vsi njeni organi pri svojem delu avtonomni.

Za delovanje univerze so potrebni ustrezni materialni in kadrovski pogoji. Zasebna Univerza v Novem mestu je z lastnimi sredstvi zagotavljala oboje, kar pomeni, da se v javno univerzo vključuje že devet let uspešno delujoč celovitsistem. Osnovne materialne in kadrovske pogoje zagotavljajo tudi ostale štiri članice na različnih nivojih.

V ospredju je problem zagotavljanja materialnih in kadrovskih pogojev za delovanje krovne organizacije – rektorata. Za prostorske pogoje vodstva univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru so poskrbele občine. Najbrž ni treba posebej omenjati, da so sedežu univerze namenile najbolj eminentne stavbe. Tako bi kazalo ravnati tudi v Novem mestu. To je in mora biti stavba, ki jo s ponosom pokaže vsak turistični vodič ali Novomeščan.

Zakaj je bil prenos zasebne univerze na državo pomemben?

Da državi poklonimo našo ustanovo nizakonska obveznost, jenaša odločitev. Ko se je pokazala priložnost, da Novo mesto dobi javno univerzo, se je pojavilo preprosto vprašanje: ali bo država vse začela na novo ali bo prevzela tisto, kar je bilo v Novem mestu že ustvarjeno? Če bi bilo treba ustvariti na novo vseh osem zavodov, akademske kadre, raziskovalno dejavnost in organizacijski sistem, bi to zahtevalo več let dela in več milijonov sredstev.

Posebnost novomeškega primera je povezovanje javnih in zasebnih visokošolskih zavodov v novo javno univerzo. To je zahtevnejši model od preprostega ustanavljanja nove ustanove, saj mora povezati različne organizacijske kulture, programe, kadre, raziskovalne usmeritve in razvojne interese. Prav zato bo prihodnost javne Univerze v Novem mestu odvisna od tega, kako uspešno bo znala obstoječe raznolikosti oblikovati v skupno akademsko identiteto.

Ustanovitev javne univerze v Novem mestu zato pomeni začetek novega institucionalnega poglavja, ki temelji na že oblikovanem akademskem prostoru, razvitih študijskih programih, kadrih, izkušnjah in dolgoletnem visokošolskem delu v regiji. Pomembno je, da pri tem ne ustvarjamo vtisa, da univerza nastane zgolj z enim sklepom ali z vpisom v register. Državna odločitev je sicer ključnega pomena, vendar je bila mogoča zato, ker so bili v prostoru že razviti študijski programi, visokošolski zavodi in akademski kader, ki so ustvarili trdne temelje za ustanovitev javne univerze.

Javna univerza predstavlja pomembno zagotovilo za njeno dolgoročno stabilnost. Omogoča zanesljivejše financiranje, dolgoročen razvoj študijskih programov ter izvedbo študija za vse študente pod enakimi pogoji in v skladu z enakimi akademskimi standardi.

Če bo nova javna Univerza v Novem mestu prispevala k temu, da bodo mladi lažje dostopali do znanja, da bodo podjetja in ustanove dobile kakovostne kadre, da bo več izobraženihljudi ostalo doma, potem bo njen pomen razumel vsakdo.

Univerza namreč ni sama sebi namen. Njeno poslanstvo je, da znanje vrača med ljudi kot skupno dobro. To bo tudi najlepša zahvala vsem, ki so verjeli, da si regija zasluži svojo univerzo.

Dr. h.c Ana Blažič

Naročnik oglasa je Univerza v Novem mestu