Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Belokranjcem je mar, kaj pa državi?


Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše
29. 10. 2017, 13.30
Posodobljeno
30. 10. 2017 · 14:32
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_7327_1_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
IMG_7327_1_1
img_7344_14_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_7359_21_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_7342_9_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Pri odcepu za vas Jelševnik pri Črnomlju sta črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič in akademski kipar Boštjan Kavčič slovesno odkrila skulpturo, posvečeno črni človeški ribici, ki so jo nedaleč stran odkrili leta 1986. Kavčič, ki je z družino prišel živet v Belo krajino pred nekaj leti, je dojel, kako pomembna je za Belokranjce črna človeška ribica, ki živi le v okolici Črnomlja in sicer na zgolj treh kvadratnih kilometrih. Kot je dejal na slovesnosti, je človeška ribica zanj varuhinja čistih voda.

Skulpturo je likovno ocenil akademski slikar Robert Lozar, ki je čestital avtorju za umetniško delo in poudaril, da bi človeška ribica morala postati simbol Belokranjcev. Županja pa je dodala, da se v občini trudijo za večjo veljavo človeške ribice in upa, da jim bo to uspelo s pomočjo dveh projektov.

Niko Šuštarič, predsednik društva Proteus, okoljskega gibanja Bele krajine, pa je opozoril, da je nesprejemljivo, da še v 21. stoletju ne v evropski ne v slovenski zakonodaji podzemnemu svetu ni priznan status ekosistema. A s tem se odgovorni izognejo vrsti neprijetnih vprašanj.

O pomembni, a očitno precej zanemarjeni vlogi podzemnega sveta pa je društvo Proteus opozorilo tudi na novinarski konferenci. Posebno pozornost so na njej posvetili ogroženosti in zavarovanju črne človeške ribice v Beli krajini. Ob tem so spomnili na prevelike vrednosti nitratov, fosfatov in nekaterih drugih snovi v podzemnih vodah, ki so v Beli krajini tudi vir pitne vode. Ob tem so spomnili, da je še vedno prisoten tudi PCB, ki so ga nekdaj uporabljali v semiški Iskri. Kot je poudaril dr. Dušan Plut, dajejo v društvu pobudo, da naj bi zaščitili habitat nečloveške vrste.

V Proteusu se zavedajo, da je o pomenu črne človeške ribice potrebno najprej ozavestiti lokalno prebivalstvo, začeti pa morajo pri najmlajših. Zato bodo razpisali likovni in literarni natečaj za belokranjske učence in dijake. Kako problem črne človeške ribice in njenega zavarovanja skrbi državo, pa se je pokazalo tudi s tem, da ni bilo na novinarsko konferenco nikogar iz državnih služb, razen z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave .


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.