Škof Andrej Saje: »Vsak človek ima pravico do imena in groba«
Kočevski rog je bil včeraj znova kraj spominskega srečanja na pomorjene žrtve komunističnega nasilja po drugi svetovni vojni.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pri breznu pod Macesnovo gorico, iz katere so jeseni 2022 izkopali posmrtne ostanke 3.450 večinoma slovenskih žrtev, je na obletni slovesnosti v organizaciji Nove slovenske zaveze sv. mašo vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje, slavnostni govornik pa je bil prof. ddr. Klemen Jaklič. Dogodek je obogatilo petje okteta In spiritu.
Številni romarji, slovenski politični vrh….
Številni zbrani – okrog 1.500, med katerimi so mnogi priromali iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva in izseljenstva, videti pa je bilo tudi mnoge predstavnike slovenskega političnega vrha – so se poklonili spominu na roške in vse druge žrtve revolucije.
Med njimi je bil tudi predsednik nove, 16. slovenske vlade Janez Janša, ki je položil venec žrtvam povojnih pobojev, ravno tako so to storili varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, predstavništvo Nove Slovenske zaveze, Občine Kočevje, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije. Svečo so k breznu prinesli tudi predstavniki hrvaške službe, pristojne za prikrita grobišča in njihove žrtve.
Venec je k breznu položila tudi garda Slovenske vojske v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se slovesnosti ni udeležila.
Škof Saje pozdravil prizadevanja za pokop
Novomeški škof dr. Andrej Saje, ki je mašo daroval v družbi okrog 20 somaševalcev, je bil v nagovoru jasen.
»Macesnova gorica je kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja. V teh gozdovih so bili po koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni ljudje. Mnogi so bili desetletja brez imena v javnem spominu in brez kraja, kjer bi njihovi svojci mogli prižgati svečo ali zmoliti molitev. Kot ljudje in kot verniki smo prišli sem, da izrazimo spoštovanje njihovemu dostojanstvu ter prosimo Boga za prihodnost našega naroda.«
Škof je pozdravil prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina, k čemur sodi nedavno sprejeta novela zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki jo je označil kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina.
Prositi za modrost in pogum naroda
»Vsak človek ima pravico do imena in do groba. Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja.«
Mašni nagovor je škof Saje sklenil z besedami: »Današnja Božja beseda nas vodi od odprtih grobov do odprtih src. Bog odpira grobove, da bi pokojnim vrnil dostojanstvo, srca živih pa usposobil za graditev miru. Tako odpira prihodnost našemu narodu, da bi rasel v resnici, pravičnosti, usmiljenju in medsebojnem spoštovanju. Pokojne in storilce nasilnih dejanj danes izročamo Božjemu usmiljenju. Njihove svojce priporočamo Božji tolažbi. Za naš narod pa prosimo za modrost in za pogum, da bomo znali graditi prihodnost, utemeljeno na resnici in ljubezni.«
Ddr. Klemen Jaklič: Najtemnejši odklon slovenske zgodovine
Osrednji govornik na spominski slovesnosti po maši, nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, je med drugim opisal organizirano sistematično čiščenje nasprotnikov revolucije, ki se je odražalo s pomori, izginotji, požiganjem in plenjenjem prebivalstva, ki je želelo živeti v miru.
Sledila je najbolj naravna reakcija, ki si jo je mogoče zamisliti – upor, nato pa povojni pomori, kjer ni bilo oziranja na pravo.
»Splet nesrečnih okoliščin so komunisti izkoristili za uresničitev najbolj zavržnega dela načrtovane »končne rešitve«. S pogledom za nazaj, ki presoja skozi moralno neoporečno merilo pluralne svobodne demokratične družbe, vidimo, da je »končna rešitev« predpostavljala nič manj kot popolno izključitev celotnega zdravega dela slovenskega naroda.
Prav tistega iz obeh polov, ki je bil skladen s svobodno demokratično družbo. Le z eliminacijo zdravega dela narodovega telesa bi namreč komunistični totalitarizem lahko zaživel in se obdržal,« je povedal Jaklič in dejal, da se je tako pod Macesnovo gorico, kot na Teharjah, na Hrastniškem hribu in še na mnogih drugih krajih »vršil slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine.«
Brez resnice ni sprave
Brez takega zločina bi razvoj Slovenije že zdavnaj krenil v smer demokratične ureditve, Slovenci bi že dolgo živeli v svobodni demokratični družbi enakopravnih možnosti, »tako pa še danes, 81 let po zločinu, nismo niti blizu uresničitve tega ideala,« je bil jasen Jaklič.
Prepričan je, da sprave ne more biti brez resnice, to pa je odgovornost vseh nas, v prvi vrsti pa države, da vodi ta proces in usmerja.
Nujno pa je tudi uradno državno zavrženje vse totalitarne simbolike. »Nosilcem javne oblasti in pretendentom za javne funkcije, ki naj predstavljajo državo svobodne demokratične družbe, ne more biti dovoljeno propagiranje ali čaščenje totalitarnih prvin.«
Nemčija je obsodila holokavst
Kot primer je podal Nemčijo, ki je pravi čas storila, kar je bilo treba.
»Predstavljajmo si na primer, kako bi izgledala Nemčija, če ne bi storila prav tega. Če nemška država in nemški narod kot celota ne bi jasno obsodila holokavsta, ne bi obsodila krivcev zanj. Če Nemci kot narod ne bi čutili krivde za svoj zločin in se zanj ne bi klesali, ampak bi namesto tega država prirejala proslave, na katerih bi slavili dosežke nacizma, ponosno mahali s totalitarno simboliko, poveličevali nacistične osebnosti, po njih imenovali ulice, se klanjali pred njihovimi kipi, prepevali nacistične pesmi ter se z nostalgijo obračali na svojo polpreteklo zgodovino.
Vse to pa bi služilo utrjevanju monopola take nedemokratične vrednostne usmeritve nad vzvodi oblasti, kar bi zagotavljalo njeno prevlado in načrtno onemogočalo poskuse demokratizacije. Takšna Nemčija ne bi bila svobodna demokratična družba.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
