L.M.

A svetniki z odločitvijo odlašajo, bojijo se zlasti novih finančnih bremen za občinski proračun. Na zadnji občinski seji jim je direktorica občinske uprave Claudia Jerina Mestnik predstavila stroškovno simulacijo in organizacijski model javnega zavoda.

Predvideni trije zaposleni – direktor, strokovni sodelavec za programe in projekte ter tehnično-upravni delavec – bi letno stali okoli 134 tisoč evrov, a z njimi bi prišli tudi do večjega izplena na razpisih za nepovratna sredstva iz evropskih projektov, predvidevajo, da med 50 in 250 tisoč evri letno.

»Kulturni center leto dni deluje, obisk je, treba je iti z razvojem naprej. Odlašanje z ustanovitvijo zavoda pomeni zamujene priložnostni na razpisih in večje obremenitve za občino. Ne gre za hitenje, ampak za odgovorno odločitev,« pravi Jerina Mestnik in pove, da je lani kulturni center ustvaril dobrih 24.400 evrov prihodkov, stroškov je bilo 87 tisočakov, kar pomeni, da je bila pokritost stroškov s prihodki okoli 28-odstotna. Razliko v višini dobrih 62 tisoč evrov je plačala občina.

Prednosti zavoda

»Če občina še naprej z vsem upravlja, bo težko znižati to razliko v stroških, režijski obrat pa ne more delovati na kulturnem področju,« je še dodala Jerina Mestnik.

»Kulturna dejavnost ne more biti ekonomsko samozadostna, saj gre za izvajanje javne službe. Namen ustanovitve javnega zavoda ni ustvarjanje dobička, ampak dostopnost kulturnih vsebin, preglednejše poslovanje, jasna razmejitev javne in tržne dejavnosti, ločena evidenca prihodkov in stroškov,« dodaja. Pri računovodsko-finančnem in kadrovskem vodenju so predvideni zunanji izvajalci.

Pomisleki

Svetnica Blanka Matko (Lista za gospodarski razvoj), ki se je zaradi bolezni odzvala pisno, ne vidi razlogov za hitenje ustanovitve javnega zavoda. »Ustanovitev v tem trenutku ni utemeljena niti ekonomsko niti organizacijsko. Bolj smiselno bi bilo najprej izboljšati upravljanje kulturnega centra znotraj obstoječe občinske infrastrukture.«

Iz predstavljene simulacije ne vidi ekonomskih prednosti, pogreša prihranke in optimizacijo, meni, da je razmejitev javne in tržne dejavnosti mogoče vzpostaviti že zdaj, uspešnost na razpisih pa je po njenem mnenju vezana na kakovost programov in aktivno projektno delo. »Vse to je mogoče organizirati tudi znotraj občinske uprave,« meni.

Takoj trije?

Nekateri svetniki so se obregnili ob predvidene zaposlitve. »Zakaj bi že na začetku imeli tri zaposlene? Obvezen je le direktor,« je menil Rajko Zakšek (SDS), Silvo Vene (Bučka – neodvisna lista) pa je poudaril, da bo res veliko odvisno od sreče pri izbiri dobrih kadrov, do katerih gotovo ni lahko priti. »Lahko na vrat na nos zaposlimo tri delavce, a kako bo z delitvijo dela? Mogoče bi lahko kdo pomagal še pri upravljanju javnega prostora, torej bi delal še za občino.«

Martina Kralj (SDS) je menila, da ni treba hiteti z ustanovitvijo javnega zavoda. »Temu ne nasprotujem, morda pa čas še ni dozorel. Občina lahko že zdaj zaposli koga ali poišče pomoč pri delu v kulturnem centru in sicer, javni zavod pa za seboj res potegne velike stroške.«

Čez leto dni drugače?

Aleš Ucman (Lista za gospodarski razvoj) je ravno tako menil, da bi zavod močno vplival na občinski proračun, zato morajo ravnati odgovorno. »Do naslednje seje vsi pripravimo predloge in različne možnosti, dolgoročno pa tako s kulturnim centrom gotovo ne bo šlo naprej.«

Škocjanski župan Jože Kapler je ob koncu razprave dejal, da se je seveda treba še pogovarjati in da brez podpore v javnosti ne gre hiteti. »Vsi si želimo čim bolj uspešno zgodbo v Škocjanu, a bojim se, da se bomo čez leto dni pogovarjali o isti zadevi.«