Arhiv DL

Večina Romov meni, da jih zdravstveni delavci zaradi njihove etnične pripadnosti obravnavajo drugače, kažejo rezultati raziskave Fortuna.

Krajša življenjska doba

Po besedah Simone Drenik Bavdek imajo Romi in Rominje otežen dostop do družinskih zdravnikov in pediatrov. Težava so tudi higienske razmere, v katerih živijo, med drugim pomanjkanje dostopa do pitne vode in elektrike.

Poudarila je, da so zelo zaskrbljujoči podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je povprečna pričakovana življenjska doba za romske moške približno 48 let, za romske ženske pa 63 let, kar je 20 let manj od nacionalnega povprečja. Prezgodnja umrljivost med Romi tako dosega 69 odstotkov v primerjavi z 19 odstotki v splošni populaciji, umrljivost romskih otrok, starih od enega do pet let, pa je sedemkrat višja od nacionalnega povprečja, je dejala Drenik Bavdek.

"Romi so nesorazmerno bolj prizadeti zaradi bolezni dihal, nalezljivih bolezni, bolezni obtočil, prebavil, romske ženske pa so pogosteje hospitalizirane tudi v povezavi z nosečnostjo in porodom," je orisala na današnji mednarodni sklepni konferenci projekta Fortuna v Ljubljani.

Kot je pojasnila varuhinja, k temu pripomorejo strukturna izoliranost romskih naselij, omejena zdravstvena pismenost, digitalna izključenost in zmanjšano zaupanje v javne institucije. Opozorila je, da nacionalni program ukrepov za Rome 2021-2030 ne vsebuje specifičnih kazalnikov enakosti na področju zdravja, ki bi omogočali sistemsko spremljanje napredka. Prepričana je, da bi bilo za spremljanje učinkov uvedenih ukrepov nujno tudi zbiranje podatkov o narodnostni pripadnosti.

Občutek manjvrednosti

Predstavili so tudi rezultate projekta Fortuna, ki ga trenutno izvaja Inštitut za proučevanje enakosti spolov s partnerji iz Slovenije in Srbije. Po besedah vodje projekta Kaje Primorac je bilo vanj vključenih 120 Romov in 300 zdravstvenih delavcev, rezultati pa so med drugim pokazali, da 83 odstotkov Romov meni, da jih zdravstveni delavci zaradi njihove etnične pripadnosti obravnavajo drugače kot večinsko prebivalstvo.

Kljub manjšemu zaupanju Romov v institucije pa rezultati raziskave kažejo, da jih 73 odstotkov zaupa v profesionalnost medicinskega osebja. "Ni torej problem samo zaupanje v profesionalnost, temveč je problem v občutku manjvrednosti. Romi in Rominje se čutijo diskriminirane že pri sami obravnavi," je pojasnila. 80 odstotkov anketiranih ne bi prijavilo neprijetne izkušnje pri zdravniku, da se izogne zapletom.

Dodala je, da so medtem anketirani zdravstveni delavci izpostavili številne slabe izkušnje pri obravnavi, povezane z jezikovnimi ovirami. Navajali so tudi pretirano neupoštevanje navodil, ki jih dajo svojim romskim bolnikom, še posebej pa so izpostavili njihove nezdrave navade in neudeležbo na naročenih pregledih.

V okviru projekta so po besedah Primorac sestavili izobraževalno-ozaveščevalni program za opolnomočenje mladih Romov na področju zdravstvene oskrbe, priročnik za zdravstvene delavce, izobraževalni program za romske starše, priporočila za odločevalce in izvedli akcijske skupine ter ozaveščevalno kampanjo. Za Rome so sestavili izobraževalne module s poglavji navigacija po zdravstvenem sistemu, namen preventive, reproduktivne pravice in možnosti, prehrana kot eden izmed stebrov zdravja in koraki za zdravje.