L.M.

Velik ognjemet in glasna glasba vse do 1. ure zjutraj. Naslednji dan prebivalci bližnjih vasi utrujeni odidemo v službe, otroci neprespani v šole, starejši in bolni pa ostanejo doma, znova brez miru. To ni posebnost, to je povprečen dan življenja v vaseh ob romskem naselju na Trdinovi cesti, največjem romskem naselju v občini Šentjernej.

Tako povedo krajani Vrha pri Šentjerneju in Dobravice, ki opozarjajo na vse bolj nevarno življenjsko okolje, ki ustvarja možnosti za nove konflikte, nasilje, porast strahu in negotovosti. Zaradi resne ogroženost svoje varnosti in strahu ostajajo anonimni.

Kot pravijo, jih najbolj skrbi streljanje iz različnih vrst orožja, ki ga v okolici poslušajo že desetletja, pogosto sredi noči in sploh ne priložnostno, le ob praznikih. Bližajočih se sicer močno bojijo. Seveda je tudi pirotehnika v tem okolju stalnica. »Ob jutranji kavi v soboto se nemalokrat zbujamo ob zvokih polavtomatskega orožja. Je to normalno?« se sprašuje eden izmed krajanov.

Zelo moteča sta tudi hrup in divjanje vozil. Kot pravijo, Romi v naselju podnevi in ponoči poskrbijo za dirke, nevarne vožnje ter za glasno pospeševanje avtomobilov, motorjev in štirikolesnikov. »Ob 2. ali 3. uri je za nas to nekaj običajnega, čeprav bi moralo biti nesprejemljivo. Mnogi se bojimo fizičnih poškodb, saj se vse dogaja v neposredni bližini naših domov, cest in otrok,« pravijo.

Hrup, vpitje, lajež ...

V zadnjem času opažajo delovanje nove diskoteke v naselju. Tudi med tednom, podnevi in ponoči, donijo močni basi. Množične zabave potekajo večkrat tedensko. Ljudje povedo, da ne gre za glasnost radijskega sprejemnika, ampak jakost vsi čutijo prav fizično doma, kljub zaprtim okno in vratom, in čeprav so hiše oddaljene tudi par sto metrov stran od romskega naselja.

Nenehen spanec pod stresom bo za zaposlene, otroke in za starejše ter bolne gotovo imel zdravstvene posledice. Vsak dan se krajani srečujejo tudi s pijančevanjem, z vpitjem in s prepiri pa z nasilnim vedenjem, s pirotehniko, pasjim laježem. »Predstavljajte si osebo, ki že vrsto let odplačuje kredit za dom, v katerem je mislila imeti mirno okolje za svojo družino, pa doživlja neprekinjen stres, ki že meji na zdravstveno ogroženost! Razmere so vse bolj nevredne človeka.«

Razmišljajo o selitvi

Šentjernejčan, ki tu živi že tri desetletja, pravi, da nekateri s solzami v očeh razmišljajo celo o selitvi. A kdo bo kupil nepremičnino blizu romskega naselja?

»Celotno območje postaja smrtno nevarno, stresno in vedno bolj neznosno. Večina Romov ima električne skiroje in vozijo kar po pločnikih. Tako ne gre! Mi si želimo mirnega sobivanja z Romi in zavedamo se, da tudi številne romske družine trpijo zaradi nasilja, drog, izsiljevanja in razgrajanja v svoji sredi. Ni jim všeč, da so romski otroci oropani prihodnosti. Problemi so verjetno skupni, posledice pa nosimo vsi bližnji,« pravijo in doda, da imajo občutek, da jih ustanove, ki bi morale ukrepati, puščajo same.

Ustanove zatajile

Policijo sicer redno kličejo, a pogosto pride prepozno ali nikoli, »ker naj ne bi imeli razpoložljivih ekip. Pogosto pa potem od nas pričakujejo, da naj pričamo proti posameznikom, kar bi pomenilo neposredno ogrožanje naše osebne varnosti. Policijo sicer razumemo – te intervencije terjajo več policistov, ki tudi sami tvegajo, in razumemo, da si nihče ne želi postati tarča povračilnih ukrepov,« pravijo Šentjernejčani in dodajajo, da imajo občutek, da jih država ne vidi in ne sliši oz. jih ne želi zaščititi.

»Spremembe potrebujemo, ne danes, že včeraj. Ni dovolj, da se o težavah le govori – to je vsem pokazal primer Šutar iz Novega mesta. Šentjernej ima vso pravico ostati kraj, kjer je življenje mogoče, varno in dostojno. Problemov se ne sme več pometati pod preprogo. Zahtevamo sistemske, konkretne in hitre ukrepe pristojnih organov, saj sicer v Šentjerneju ne bo več mogoče živeti,« povedo krajani, ki jih skrbijo govorice o organiziranem kriminalu iz tujine. Dvomijo k izboljšanju stanja zaradi novega Šutarjevega zakona.

Skrbi pa jih tudi, da se romsko naselje Trdinova cesta ob bližnjem potoku kar širi na tuji zemlji, »skoraj vsa parcela je zapolnjena, pa nihče nič. Sam pa sem moral za vrtno uto pridobiti gradbeno dovoljenje – toliko o enakopravnosti,« pove Šentjernejčan.

Romski svetnik pove ...

Za komentar smo povprašali občinskega romskega svetnika Valentina Brajdiča. Kot prebivalec Trdinove ceste pravi, da vse te kritike ne držijo. »Nič kaj posebnega se tu ne dogaja. Včasih je res hrup, ko sta kaka zabava in praznovanje, včasih pridejo z opozorili tudi policisti. Tudi kako petardo vrže kak otrok, a da bi slišal kako streljanje, sam o tem ne vem nič. Se pa mnogi Romi po tem incidentu v Novem mestu tudi bojijo civilov,« pove.

Njegova žena Darka Brajdič, prej vrsto let romska svetnica, razloži, da se naselje ob potoku širi, ker so številčne družine v stiski, saj ne morejo vsi živeti v eni hiški. »A v tistih prikolicah živijo revno, ubogi otroci. Že že izobraževanje, kar vsi poudarjajo, a Romom je treba v prvi vrsti pomagati z urejanjem bivalnih razmer,« meni.