Šarkelj z lubenico navdušil in osvojil vse točke. Ni bil edini super zlat
Čeprav je vroče, šarklji ob kavici še kako prijajo. Prav po šarkljih je te dni dišalo na Bučki, kjer je Društvo podeželskih žensk Bučka ob krajevnem prazniku in semanjem dnevu v okviru občinskega praznika pripravilo 22. šarkeljado oz. 16. državno ocenjevanje šarkljev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Odziv je bil odličen, saj je tokrat v oceno prišlo kar 63 šarkljev, od tega 13 kvašenih, 47 umešanih in trije biskvitni.
Največ marmornih šarkljev
Razstava šarkljev je bila danes na ogled pod šotorom, kjer je bilo izvrstne šarklje mogoče tudi okušati.
Kot pove predsednica društva Veronika Kumljanec, je bilo največ šarkljev marmornih, nekaj pa je bilo malo drugačnih: npr. kvašeni šarkelj iz pšenice enozrnice, umešani ajdov marmorni kolač in šarkelj z lubenico.
Ker je bilo dela veliko, so za ocenjevanje angažirali dve strokovni komisiji, predsedovala jim je Elizabeta Verščaj.
Pet jih je doseglo vseh 40 točk
Odločili sta, da 7 sodelujočih zasluži pohvalo, 5 je bilo bronastih priznanj, 17 srebrnih in 34 zlatih. Od slednjih pa je kar pet šarkljev prejelo vseh 40 točk.
Pripravile so jih: Nataša Rotar iz Dolskega umešani pehtranov šarkelj, Manuela Pirh iz Gorenje vasi pri Šmarjeti zebra šarkelj, Anja Tomažin marmorni kolač, Mojca Kocijan iz Prapreč šarkelj z lubenico ter Mateja Muhič iz Novega mesta marmorni kolač.
Mojca inovativna, kar z lubenico
25-letna Mojca Kocijan iz Prapreč pri Straži je povedala, da je na šarkeljadi sodelovala že četrtič, a najbolj uspešna je bila tokrat, z vsemi točkami za šarkelj z lubenico. Že na pogled je bil drugačen, oranžno rdeč.
Od kod ideja? »Doma sem odprla hladilnik, nisem imela nobene druge stvari kot lubenico, v trgovino se mi po kaj drugega zaradi vročine ni dalo, pa sem si rekla, zakaj ne bi poskusila. Iz lubenice sem seveda odstranila pečke, nato pa sem jo spasirala ter sok odcedila. Pasto ali goščo (150 dag) pa sem dodala testu. Ker je saden kolač, ni v njem mleka, zmanjšala sem količino masla. Šarkelj je bolj svež in ima okus po lubenici,« je povedala Mojca.
Pred tremi leti že prejela zlato priznanje za pomarančni šarkelj, pekla pa je tudi kvašenega in marmornega. Sicer je spretna pri tortah in mehkem pecivu.
Manuela prvič in kar najboljša
Manuela Pirh, ki je članica DPŽ Šmarjeta, je vse točke dosegla z zebra šarkljem. Na ocenjevanju na Bučki je sodelovala prvič, čeprav šarklje, zlasti umešane, pogosto peče doma, in z njimi razveseli vso družino.
Običajno jih peče v potičniku. »Tokrat sem si pravi model izposodila od sosede, držala sem se recepta in uspelo mi je. Zelo sem presenečena in vesela,» pove Manuela in doda, da si bo zdaj seveda kupila pravi model za šarklje. Peče tudi šarklje s skuto, pomarančo idr.
Šarklje so sicer pripravljale tako domačinke kot podeželke iz sosednjih kmečkih društev, kar nekaj pa je bilo tudi otrok, kar vse še posebej veseli.
Ocenjevalni komisiji zadovoljni
Obe ocenjevalni komisiji sta bili pozorni na zunanji videz, to je obliko šarklja, barvo in izgled površine skorje ter na vonj skorje in sredice, na barvo sredice, povezanost skorje , sredice in dodatkov, poroznost in elastičnost itd.
»Pohvaliti velja izgled šarkljev, ki so lepo oblikovani in pečeni. Prijetno presenečeni smo bili zaradi odsotnosti tujih vonjav in uporabe svežih, kvalitetnih ter naravnih sestavin,« je na dogodku v imenu komisije povedal Janez Turk.
Kaj pa kak slan šarkelj?
Podal je tudi nekaj napotkov: glede ustrezne izbire modela, saj šarkelj ne sme biti pečen v potičniku ali imeti ravno dno, ne sme biti premasten, bolj je ne uporabljati umetne arome, ampak naravne, ker so manj agresivne. Pri marmornih šarkljih velja kakavovo maslo po šarklju bolj razporediti. Pri kvašenih šarkljih so pogrešali polnost okusa.
V prihodnje si želijo dobiti v oceno tudi kak slan šarkelj, ki je letos umanjkal.
Tudi mladi rod peče
Pohvalnih besed o sodelujočih in o Društvu podeželskih žena Bučka je bila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je izpostavila predvsem to, da se peka šarkljev prenaša na mlade, izboljšuje pa se tudi kvaliteta.
S pohvalo ni skoparil škocjanski župan Jože Kapler, čestital pa je tudi vsem društvo na Bučki in krajevni skupnosti, ki znajo stopiti skupaj in pripraviti zanimive dogodke.
»Bučka je res simbol povezovanja, ki skozi čas kar traja To je izjemno pomembno tudi danes in ste zgled, kako bi morali držati skupaj tudi na nivoju širše skupnosti, občine in ne nazadnje na državnem nivoju. Naj vas ta energija nese še naprej!« Vsem zbranim je čestital ob krajevnem prazniku in za dan državnosti.
Krajevno priznanje Slavku Pungeršiču
Predsednik KS Bučka Silvo Vene je - kot je že tradicija ob krajevnem prazniku- podelil priznanje enemu od zaslužnejših krajanov.
Tokrat je bil to Slavko Pungeršič, vsestransko dejaven že več kot štiri desetletja, tako pri gasilcih, kot pri kulturnikih, v KS, bil je vrsto let občinski svetnik in je vodja ansambla Bučenski ramplači.
»Pustil je neizbrisljivo sled v tem prostoru in je za vse res veliko naredil. Hvala za ves trud,« je dejal Vene ter Pungeršiču izročil še umetniško sliko.
Bučklanarji povezani, mladi rod rad sodeluje
»V čast mi je, da sem Bučklanar in vesel sem, da smo kar nekaj naredili skupaj, predvsem pa me veseli, da je veliko mladih, ki zadeve peljejo naprej. Včasih nas je bilo manj, ustanavljali smo KS, društva, danes pa sem vesel, da sem funkcije prenesel na mlajše, le še Ramplače vodim. Pri včerajšnji veselici in današnjem semanjem dnevu sodeluje okrog sto Bučklanarjev, kar pomeni saj vsak šesti krajan, kar je zagotovo edinstveno v Sloveniji,« je povedal Slavko Pungeršič.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
