D. S.

Običajno dvodnevni dogodek, ki ga skupaj pripravljata Sadjarsko društvo Artiče in KGZS Zavod Novo mesto in ponuja vrsto aktualnih strokovnih predavanj in razprav, je letos potekal le en dan, kar je po besedah predsednika Sadjarskega društva Artiče Mitje Molana tudi odsev stanja v sadjarstvu.

»Število članov upada, panoga je zelo zahtevna in rizična, tudi zaradi vremenskih razmer, zato se mlajši vse težje odločajo za sadjarstvo. Toda tu nismo le sadjarji. Ob sebi potrebujemo močno stroko in politiko, ki prisluhne. In ko so vse tri veje močne, lahko govorimo o uspešnem sadjarstvu,« je poudaril.

Za dve tretjini manj sadjarjev

Kot pravi, se je v 30 letih, odkar pripravljajo dogodek, na območju od Artič in Globokega do Sromelj in Zdol število sadjarjev, večinoma pridelovalcev jabolk, zmanjšalo za okoli dve tretjini. »Okrog Artič je bilo nekoč sadjarstvo skorajda pri vsaki hiši, v zadnjih 15 ali 20 letih pa je s to panogo prenehalo preko 50 sadjarskih domačij. V Sloveniji je bilo nekoč preko 4000 hektarjev intenzivnih nasadov jablan, zdaj jih je le še 1900 hektarjev.«

Statistika sicer v zadnjem času kaže na rahel porast sadjarskih površin, a predvsem na račun nasadov jagodičevja, orehov in lešnikov.

arhiv DL; D.S.

A tudi sadjarjenje danes precej drugačno kot pred 30 leti, pravi Molan. Poleg podnebnih sprememb, ki kljub vsem mogočim zaščitam skorajda vsako leto prizadenejo sadjarje, je dovoljenih vse manj fitofarmcevtskih sredstev, hkrati pa k nam prihaja vse več novih bolezni in škodljivcev. Tako je boj proti škodljivcem vse težji, dodaja.

Zaslužek za kmeta vse manjši

Na koncu slovenskega pridelovalca jabolk »udari« še cena pridelka.

»Sadje iz tujine z nizkimi cenami pomeni velikanski pritisk na slovenskega kmeta. Kupci pa večinoma gledajo le na ceno. Toda proizvodnja je vse dražja, zaščita je dražja, tudi investicije so dražje in če ni podpore, se to seveda pozna pri ekonomiki. Če je pred dobrim desetletjem sadjar 'dobil nazaj' tretjino trgovinske cene, smo zdaj padli na eno četrtino,« dodaja Molan.

Ob tem opozarja tudi na težave z razpisi za državna sredstva, na katerih uspejo le redki sadjarji. »Pred nekaj leti smo bili na brežiškem območju trije zainteresirani za obnovo, a na razpisu je uspel le eden,« pravi. Zato bi morali po njegovem mnenju tudi z razpisi iti nekako nasproti tistim, ki kljub težkim razmeram še želijo sadjariti.

Kaki že na osmem mestu

Ker doseže jablana polno rodnost šele tretje ali četrto leto, je po besedah Urške Cvelbar, specialistke za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto, zelo pomembno že v samem začetku nasad »opremiti« s protitočnimi mrežami in sistemom oroševanja, kar pa je tudi zelo drago. Zato morajo imeti sadjarji že na samem začetku precejšnjo zalogo denarja, da sploh lahko začnejo. »Posledično se mladi vse težje odločajo za to panogo in se raje odločajo za kako drugo sadje.«

D. S.

Tako nastajajo nova kmetijska gospodarstva z manjšimi površinami in več različnimi sadnimi vrstami. Vse bolj se uveljavljajo tudi nove vrste, denimo kaki, ki je po površinah v Sloveniji že na osmem mestu in so mu na tokratnem srečanju tudi posvetili eno od predavanj.

Na razpisih premalo denarja

Kako torej preprečiti opuščanje kmetijskih ali v tem primeru sadjarskih površin? Po besedah Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je prvo vprašanje, kako se resno boriti proti podnebnim spremembam. »Bistveno je povečati naložbe v obrambo proti toči, pozebi in v namakalne sisteme, s tem bomo stabilizirali pridelavo sadja,« pravi. 

Glede razpisov pa priznava, da je na voljo premalo sredstev, kljub temu, da so bila po njegovih besedah pred nekaj leti zagotovljena znatna dodatna sredstva v ta namen. Kot pravi, bi pričakoval, da bodo na ministrstvu bolje presojali povpraševanja in vsaj približno prilagajali razpisana sredstva. »Tako pa se nam dogaja, da imamo razpise sploh za hribovska območja in za ekološke kmete bistveno podhranjene, konkretna sredstva pa so namenjena za dobrobit živali, denimo za prašičerejo.«

Ko govorimo o napredku, novih investicijah in novih tehnologijah v kmetijstvu, je pomoč države ključna, dodaja. »Pa vendar nekatere kmetije obupajo nad razpisi in gredo z lastnimi sredstvi v investicijo. Imamo kombinacijo enih in drugih. Prav je, da se zavedamo, da kmetje ne živijo samo od subvencij in pomoči, pač pa predvsem od svojega dela,« je poudaril.

arhiv DL; D.S.

Bober na pohodu

Ena od velikih nadlog, ki pestijo sadjarje, so škodljivci. Med njim v zadnjih letih veliko škode v sadovnjakih povzroča tudi bober. »Pridejo preko noči in naenkrat uničijo deset ali celo več dreves. A četudi drevesa potem na novo zasadimo, bo bober spet prišel, še preden bodo nova drevesa dosegla svojo polno rodno dobo,« pravi mladi sadjar iz Vitne vasi pri Bizeljskem Jernej Križančič.

V njihovih nasadih se je bober prvič pojavil pred štirimi leti. »Če ne more odvleči celega drevesa, bo pač na metru višine odgrizel vejo in jo odvlekel. Samo na naši kmetiji je doslej uničil že 50 dreves,« je dejal.

Ena od možnih zaščit proti bobrom je ograja, a po izkušnjah kmetov navadne mreže niso dovolj, potrebne so močnejše mreže, ki jih je treba vkopati tudi do meter globoko, da bodo ustavile bobra. »Kdo bo kril ta strošek, še ne vemo. Država zaenkrat bobra samo varuje,« je dejal Križančič. Nekateri kmetje so zaradi bobra že posekali svoje nasade, dodaja.

Jelica Koršič

Služba, kmetija ali oboje?

Križančičevi imajo srednje veliko sadjarsko kmetijo, ukvarjajo se tudi z vinogradništvom in poljedelstvom. Jernej naj bi kmalu postal mladi prevzemnik, hkrati pa razume mlade, ki se raje kot za za kmetijstvo odločijo za redno plačano službo. Če bi moral kot mlad kmet s sadjarstvom začeti povsem na novo, se za to zagotovo ne bi odločil, pravi. Kdor pa ima pridelavo doma že vzpostavljeno, pa je po njegovem mnenju še vedno smiselno nadaljevati.

A da bi z družino živeli zgolj od kmetijstva in se zaposlil doma, se v teh negotovih časih vendarle ne bi upal odločiti. »To je prevelik riziko, saj nikoli ne veš, kakšna letina te čaka. Lani, denimo, smo imeli dve hudi pozebi. Če eno leto nimamo sadja, izgubimo stranke. In ne vemo, ali se bodo naslednje leto spet vrnile,« še pravi mladi kmet.