L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Odprava devetletke in prehod na osemletno osnovno šolo naj bi v praksi zaživela v šolskem letu 2028/29. Glavni vzrok za spremembo so bili zgodovinsko najslabši rezultati slovenskih 15-letnikov v mednarodni raziskavi PISA 2025, ki so razkrili padec pismenosti na matematičnem, bralnem in na naravoslovnem področju.

Po načrtu ministrstva bi se dozdajšnje prvo leto devetletke preoblikovalo v obvezni predšolski program (obvezni vrtec), ki bi ga otroci obiskovali pri 5 ali 6 letih, ni pa še jasno, ali bi ta program potekal v prostorih vrtcev ali šol pod vodstvom predšolskih vzgojiteljev.

V formalni prvi razred nove osemletke bi tako otroci vstopali pri 6 ali 7 letih, pri čemer bi takoj sledilo intenzivnejše opismenjevanje. Ob tem reforma obljublja še posodobitev vsebin z vključevanjem umetne inteligence, računalništva ter finančne in medijske pismenosti, reševanje jezikovnih ovir pri otrocih priseljencev ter zmanjšanje birokracije za učitelje.

Primož Lavre

Odzivi na predlog so razdeljeni. Del pedagoške stroke svari pred tveganjem ad-hoc spreminjanja delujočega sistema, minister Borut Rončević pa zavrača očitke z besedami, da je ob slabšanju znanja neodgovorno čakati in da je bilo opravljenih že (pre)več (pre)dragih analiz.

Sence nad objektivnostjo ankete in odziv s terena

Ministrstvo v zagovor osemletki navaja tudi izsledke javnomnenjske raziskave, ki jo je med 15. in 21. septembrom na vzorcu 1.095 prebivalcev izvedla agencija Parsifal. Po podatkih raziskave prehod na osemletko podpira 45,9 odstotka vprašanih, kar minister ocenjuje kot jasen signal za spremembe.

So se pa ob objavi rezultatov pojavila tudi vprašanja o povezanosti izvajalca raziskave z ministrom; družbenica Parsifala SC je bila od leta 2009 do leta 2003 Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ), Rončević pa je bil soustanovitelj FUDŠ in njen dekan do oktobra 2025.

Strokovnjaki v šolah medtem na politično hitenje odgovarjajo s pozivi k streznitvi in strokovni presoji. Boris Mužar, ravnatelj OŠ Mirana Jarca Črnomelj, opozarja na zapletenost celotnega mehanizma: »Slovensko šolstvo je največji poslovni sistem v državi. Zelo kompleksen, sofisticirano delujoč in občutljiv. Ravnatelji in učitelji desetletja opozarjamo na določene težave. Če bi se nas slišalo in upoštevalo, bi bilo stanje boljše. Reforme bi morale biti stvar stroke.«

Ob tem opozarja na zanašanje na javno mnenje pri strokovnih vprašanjih: »Pri projektiranju letala uporabnikov ne sprašujemo z javnomnenjsko anketo, ali soglašajo s to ali z ono aerodinamiko in mehaniko, ker preprosto kot laiki premalo o stvari vedo. Zaradi tega bi v našem primeru morali združiti moči strokovnjaki različnih strok, si vzeti čas, reči domisliti, določiti smer razvoja šolstva. Bližnjica ne obstaja.«

Podobno razmišlja Romana Šarec Rojc, ravnateljica novomeške OŠ Šmihel, ki poudarja, da s predlogi šole uradno sploh še niso bile seznanjene. Glede neposredne povezave med rezultati PISA in strukturo šolstva ostaja zadržana: »Rezultatov raziskave PISA ne bi neposredno povezovala z dolžino osnovnošolskega izobraževanja.

Na ravni šole je za kakovost znanja pomembnih veliko dejavnikov – od kakovosti pouka, usposobljenosti in pogojev za delo učiteljev, velikosti oddelkov, podpore učencem z različnimi potrebami. Zato se mi zdi prezgodaj govoriti o tem, da bi bilo skrajšanje osnovne šole za eno leto ključni ukrep za izboljšanje znanja.«

Šarčeva opozarja tudi pred nepremišljenim kopičenjem novih učnih vsebin: »Digitalna, medijska, finančna in druge pismenosti so pomembne, vendar otroci za njihovo uspešno usvajanje potrebujejo predvsem dobre temelje – bralno in matematično pismenost. Ne bi si želela, da bi vsako novo družbeno potrebo reševali predvsem z dodajanjem novih vsebin in s tem še dodatno obremenjevali že tako zahtevno delo šol.«

Prenova prvega razreda, ne ukinitve devetletke

Minister Rončević se v svojih argumentih pogosto sklicuje na obsežen nabor dozdajšnjih razprav. Kot poudarja, je v procesu priprave Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI 2023–2033) sodelovalo več kot 80 strokovnjakov na skoraj 200 srečanjih in posvetih. Po ministrovih besedah so torej problemi sistema že dolgo strokovno prepoznani.

Vendar podrobnejši pogled v raziskave razkriva ključni razkorak med ugotovitvami stroke in političnimi ukrepi ministrstva. Strokovna delovna skupina za NPVI, ki jo je vodil Janez Vogrinc, je na podlagi večletnih analiz dejansko predlagala niz konkretnih ukrepov, a v nobenem izmed teh strokovnih dokumentov ali analitičnih podlag ni bila omenjena ukinitev devetletke in vračanje na osemletno osnovno šolo.

Neuradno smo od nekdanjega člana omenjene komisije sicer izvedeli, da se večina strokovnjakov strinja, da je prvi razred devetletke postal prezahteven, zato so predlagali razbremenitev programa. Aktivnosti so opredeljene v okviru ukrepa za prilagoditev prehoda iz predšolske vzgoje v osnovno šolo, ki predvideva vsebinsko in metodološko prenovo prvega leta šolanja z večjim poudarkom na igri, postopnem opismenjevanju in na zmanjšanju zgodnjega šolskega pritiska na otroke.

Katera stroka bo v novem strateškem svetu?

Na ministrstvu poudarjajo, da gre v tej fazi le za izhodišča reforme in da bodo kljub vsem dozdajšnjim analizam konkretnejše rešitve oblikovali v okviru novega strateškega sveta ter skozi deset strokovnih razprav z ravnatelji, učitelji in s starši.

Minister pa ob tem napoveduje, da v te razprave ne namerava vključiti t. i. »pedagoškega establišmenta«, ki mu očita, da je z neštetimi študijami le dobro služil, ni pa znal ponuditi odgovorov na problematične trende.