BDG

BDG

Te dni je po Kandijski cesti v Novem mestu po dalj časa trajajočih zaporah in obvozih spet stekel promet v obe smeri. Promet skozi in okrog mesta bo tako razbremenjen in bo spet lažje stekel, sploh ob prometnih konicah, vendar pa z odprtjem prenovljene ceste ne bo lažje kolesarjem.

Kako z dvokolesi v mesto?

Prenovljena cesta prinaša tudi novost, zaporo prometa za kolesarje, ki se zato sprašujejo, kako bodo s svojimi dvokolesi prihajali v mesto.

O tej problematiki smo v tiskani izdaji Dolenjskega lista pisali že 22. avgusta letos, ko smo opazili prvi prometni znak o prepovedi vožnje za kolesarje pri Kandijskem mostu, v smeri proti bolnišnici.

BDG

Spraševali smo avgusta

Takrat je naš novinar Boris Blaić v rubriki Vržena rokavica vpraševal Direkcijo za ceste, zakaj po novem na prenovljenem spodnjem delu državne Kandijske ceste v Novem mestu stoji znak, ki kolesarjem prepoveduje vožnjo.

Ker je bil pred obnovo promet za kolesarje na tem delu ceste dovoljen, nas je zanimalo, ali gre morda le za začasno prepoved do dokončnega zaključka del. Želeli smo tudi pojasnilo razlogov za postavitev znaka oz. odgovor na vprašanje, zakaj znak o prepovedi, če je res potrebna, ni stal že prej. Kaj se je torej v zadnjem času na tem odseku spremenilo, da kolesarji ne smejo več na cesto?

Odgovorov na ta vprašanja na Direkciji za ceste zaradi dopustov takrat niso uspeli pravočasno pripraviti, so nam pa povedali, da je projekt obnove naročila in izvedla mestna občina Novo mesto ter da so zato tam najbolj pristojni za vsa pojasnila.

Tako smo poskušali odgovore dobiti do izida naslednje številke Dolenjskega lista.

Čakali smo dva tedna

»Ko smo na občino naslovili vprašanja, zakaj kolesarji na Kandijsko več ne smejo, smo po dveh tednih čakanja dobili odgovor, da tako zahteva pravilnik o projektiranju cest,« je zapisal naš novinar.

In kako so prepoved pojasnili na občini? »Pri povprečnem letnem dnevnem prometu nad 7.500 vozil na dan, ta na Kandijski znaša več kot 16.000 vozil na dan, je potrebna višinsko ločena kolesarska steza. Ker prostor ob Kandijski cesti ne omogoča gradnje višinsko ločene kolesarske steze, so s projektom kolesarji preusmerjeni na javne ceste, ki so prometno manj obremenjene.«

In nato še dva tedna

Na tak odgovor je Dolenjski list občini poslal dodatna vprašanja, saj nas je zanimalo, zakaj prepoved za kolesarje na Kandijski velja šele zdaj, ko pa je bil pravilnik, ki ga omenjajo, sprejet že leta 2005.

Na odgovore smo čakali še nadaljnja dva tedna. Nato pa so nam z občine odgovorili, da je določila iz pravilnika treba upoštevati le ob novogradnji ali rekonstrukciji ceste. Prav tako so nam potrdili, da bo po končanih delih prepoved za vožnjo kolesarjev veljala tudi na zgornjem delu Kandijske ceste. To je zdaj potrjeno že tudi v praksi, saj znaki za prepoved stojijo že tudi na tem delu ceste.

Kot še piše Blaić, bodo na podobno težavo na občini naleteli tudi pri obsežnejši rekonstrukciji Ljubljanske ceste, kjer povprečni letni dnevni promet prav tako presega prej omenjeno mejo. »Tudi tam višinsko ločene kolesarske steze ne bo lahko zgraditi, sploh ne na obeh straneh ceste. Predpisano mejo prometa, kjer je potrebna taka kolesarska steza, sicer presega tudi Levičnikova cesta in morda še katera.«

BDG

Kaj pa število kolesarjev?

Novinar je odgovornim na občini poslal še eno vprašanje. Ugotovil je namreč, da je »v 47. členu pravilnika o gradnji cest, ki določa, kdaj je treba graditi kolesarske steze, poleg povprečnega letnega dnevnega prometa naveden še en pogoj, prav tako obvezujoč kot število avtomobilov. To je število kolesarjev. Poleg dnevnega prometa nad 7.500 vozil mora na odseku, kjer se zahteva gradnja višinsko ločene kolesarske steze, voziti več kot 20 kolesarjev na uro.

To se morda ne zdi veliko, a vedeti moramo, da je zaradi vremenskih razmer približno polovica dni v letu neprimerna za kolesarjenje in da v nočnih urah na cestah skorajda ni kolesarskega prometa. To pomeni, da bi morali na povprečen sončni dan na Kandijski cesti vsako uro našteti vsaj štirikrat več kolesarjev, torej okoli 80, da bi lahko govorili o povprečnem prometu 20 kolesarjev na uro. Jih je res toliko?«

Na občino je zato poslal tudi vprašanje, ali so kdaj izvedli meritve kolesarskega prometa na tem odseku in kaj so te meritve pokazale.

Vprašajte še vi!

Odgovorili so nam, da teh meritev v resnici nikoli ni bilo.

Vsemu zapisanemu navkljub znaki prepovedi že stojijo. Kolesarji naj bi torej dostopali v mesto po drugih cestah. Zato občinsko oblast tudi na tem mestu sprašujemo, po katerih bodo prišli v mesto kolesarji z desnega brega Krke, npr. iz Žabje, Gotne ali Regrče vasi, pa iz smeri Gorjancev?

Vprašajte še vi. Če ne bo odgovora, pa bi bil morda čas za kak kolesarski protest pred Rotovžem. Če nimate kolesa, si ga morda lahko prav tam izposodite, kar vam omogoča vaša občina, ki »podpira kolesarjenje«.