M. Ž.

Promet skozi Žabjo vas in ceste so že vrsto let ena največjih težav, s katerimi se spoprijemajo tukajšnji prebivalci. Čakajo na prenovo državne Šentjernejske ceste, rekonstrukcijo občinske Lobetove ulice ter predvsem na razširitev in rekonstrukcijo osrednjega, močno obremenjenega križišča državnih cest v Žabji vasi. To naj bi se prenovilo po gradnji prvega odseka tretje razvojne osi, ki pa se zdaj zamika v nedoločeno prihodnost.

Po sodbi o gradbenem dovoljenju

Tretja razvojna os: Je upravno sodišče ustavilo razvoj države?

»Razen besed se ni naredilo ničesar. V KS Žabja vas se pripravljamo, da bi ustanovili poseben odbor za ceste, ki bi bedel nad tem področjem in pri odgovornih pospešil postopke, da bi se končno kaj premaknilo. Glede na vse dogodke okrog južnega odseka tretje razvojne osi menimo, da bi morala država pozornost čim prej usmeriti v prenovo Šentjernejske ceste in križišča v Žabji vasi, prek katerega teče tudi ves promet proti Revozu in Beli krajini po državni Belokranjski cesti,« je prepričan predsednik Krajevne skupnosti (KS) Žabja vas Matija Šega.

»Poraja se tudi vprašanje, ali bo načrtovana prenova križišča, ki se pripravlja že tako dolgo, sploh še primerna za današnji čas oz. promet. Ta se je v tem času tudi spremenil in ni nujno, da predstavlja najboljšo rešitev. A kar koli se bo naredilo, bo boljše od trenutne situacije. Prav pa bi bilo, da bi stroka to dejansko znova preučila,« doda Šega.

Na Direkciji RS za infrastrukturo so nam pojasnili, da je odločitev, da se bo križišče prenovilo po končani gradnji prvega odseka tretje razvojne osi, temeljila na dejstvu, da gre za zelo prometno obremenjeno križišče in da bi kakršna koli izvajanja del povzročila dodaten kolaps na širšem območju. Ob gradnji dela tretje razvojne osi pa bi se promet bistveno razbremenil in bi bilo teh težav bistveno manj. »Objekti, ki so bili predvideni za rušitev po prvotnem projektu, so odstranjeni, pridobljena je tudi večina zemljišč. Glede na ponoven zamik gradnje dela tretje razvojne osi bomo o nadaljevanju projekta oz. predvideni gradnji skupaj z Mestno občino Novo mesto zadevo ponovno preučili,« so navedli.

Projekt Šentjernejske pred recenzijo

Država načrtuje ureditev tudi Šentjernejske ceste od križišča z Belokranjsko cesto do prihodnjega priključka 3. razvojne osi, projekt pa zajema gradnjo krožišča z navezavo na Lobetovo ulico in na območje Drgančevja, ureditev pločnikov za pešce, površin za kolesarje, avtobusnih postajališč, cestne razsvetljave, priključkov, prometne opreme ter zaščito in obnovo obstoječe javne infrastrukture. PZI projektna dokumentacija, ki jo je naročila novomeška občina, je izdelana. Na direkciji povedo, da bo recenzija projekta opravljena letos jeseni, ko bo dokumentacija uspešno končana in oddana, pa se bo lahko začelo postopke cenitev in odkupa zemljišč.

V povezavi s Šentjernejsko cesto Matija Šega opozori še na širitev bližnje industrijske cone Cikava, ki sicer ni v njihovi KS, a bistveno vpliva na promet. »Tam je novomeška Tovarna zdravil Krka kupila kar precej veliko zemljišče,« doda. V službi za odnose z javnostmi Krke so za Dolenjski list povedali, da so na območju obrtne cone Cikava kupili več nepremičnin v velikosti 23 hektarov, ki jih bodo namenili za dolgoročne potrebe njihove dejavnosti. »Začeli smo prve aktivnosti priprave zemljišča. Izvedene so arheološke, geomehanske in geofizikalne raziskave terena. Kot dober gospodar gozda smo v manjšem obsegu izvedli vzdrževalno sečnjo. Natančnejša časovnica razvoja te naše dodatne lokacije ni določena, saj je odvisna od uspešne ureditve vse javne infrastrukture, ki jo obrtna cona potrebuje.«

Sosed vabi soseda

V KS Žabja vas pa sicer veliko pozornosti posvečajo tudi druženju krajanov, teh je nekaj manj kot 900. Proti koncu avgusta se bodo srečali na četrtem druženju, ki so ga poimenovali Sosed vabi soseda, tretjič pa bo obarvano tudi dobrodelno.

Arhiv DL

»V preteklih dveh letih smo skupaj dokazali, da skupnost Žabje vasi zna stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno. Leta 2023 smo denar prek humanitarnega društva Srčni lev namenili družini Fale iz Luč, ki je v katastrofalnih poplavah izgubila vse. Zbrali smo izjemnih 8.885 evrov, ki so družini pomagali na poti do ponovne vzpostavitve osnovnih življenjskih pogojev. Lani pa smo pogled usmerili v prihodnost in pomagali otrokom iz naše okolice. Z zbranimi 5.270 evri smo v sodelovanju z novomeškim Društvom prijateljem mladine Mojca omogočili brezskrbno letovanje kar 13 otrokom iz Žabje vasi v taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah,« zadovoljno pove.

Tudi letos nadaljujejo zgodbo solidarnosti in dobrodelnosti. »Hvala, da z nami ustvarjate zgodbo, ki presega meje naše skupnosti,« besede zahvale Matija Šega nameni sokrajanom.