Več kot 100 milijonov ljudi po svetu dnevno uporablja Krkina zdravila
Skupina Krka je po prvih nerevidiranih podatkih lani ustvarila prihodke od prodaje v višini 2,04 milijarde evrov, kar je sedem odstotkov več kot predlani.
Rast je dosegla na večini trgov, največjo pa v regiji vzhodna Evropa. Čisti dobiček se je povečal za 13 odstotkov na 401,1 milijona evrov.
Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič je na današnji novinarski konferenci povedal, da je za družbo uspešno leto. "Dosegli smo pomemben mejnik in prvič v zgodovini presegli prodajo v vrednosti dve milijardi evrov. Ker se zavedamo, da je dolgoročna rast prodaje povezana tudi s širitvijo palete Krkinih izdelkov, smo ponudbo razširili s 17 novimi izdelki," je dodal.
Na različnih trgih so za nove in že uveljavljene izdelke končali več kot 900 registracijskih postopkov. "Večina zdravil je namenjena zdravljenju kroničnih bolezni srca in žilja, bolezni osrednjega živčevja, prebavil in sladkorne bolezni ter lajšanju bolečine. Med njimi so nova kombinirana zdravila, ki postajajo vse pomembnejši segment Krkine prodaje," je še povedal prvi mož Krke.
V letu 2025 je ocenjeni bruto dobiček iz poslovanja znašal 559,1 milijona evrov, njegov delež v prihodkih od prodaje pa 27,4 odstotka. Dobiček iz poslovanja se je po prvih podatkih povečal za devet odstotkov na 465,6 milijona evrov.
Po prodaji največja regija je bila lani s 713,4 milijona evrov in 35,1-odstotnim deležem v prodaji vzhodna Evropa, kjer se je prodaja povečala za 10 odstotkov.
V Sloveniji je skupina lani dosegla prodajo v višini 130,3 milijona evrov, kar predstavlja 6,4-odstotni delež v prodaji skupine. Rast je bila v primerjavi z letom prej osemodstotna.
Lani je skupina prodala za 1,7 milijarde evrov zdravil na recept ali osem odstotkov več kot predlani, segment pa predstavlja 83,2-odstotni delež v prodaji skupine.
V skupini Krka, kjer je bilo konec lanskega leta zaposlenih okoli 13.200 ljudi, je bila v letu 2025 ocenjena vrednost naložb 95,5 milijona evrov, od tega 70,0 milijonov evrov v obvladujoči družbi.
V letošnjem letu načrtujejo 2,13 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot v letu 2025, ter 405 milijonov evrov čistega dobička. Povprečna letna rast čistega dobička v petletnem obdobju bo 5,6-odstotna.
Več kot 100 milijonov ljudi po svetu dnevno uporablja Krkina zdravila
V zadnjih 20 letih je Krka beležila povprečno rast prodaje v višini dobrih 7 odstotkov, medtem ko je bila povprečna letna rast globalnega farmacevtskega trga manj kot 6-odstotna. Povprečna letna rast Krkinega čistega dobička je bila v zadnjih dveh desetletjih 9-odstotna.
V preteklem letu je skupina Krka proizvedla in prodala 19 milijard tablet, kapsul, injekcij in ostalih izdelkov. Po besedah Krkinega predsednika uprave in generalnega direktorja Jožeta Colariča Krkina zdravila vsak dan uporablja več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu.
Lani ugoden vpliv rublja
Največ, kar za desetino, je glede na leto prej Krka, kot omenjeno, povečala prodajo v svoji največji regiji, Vzhodni Evropi. Zrasla je v vseh državah, razen v Kazahstanu, v Ukrajini je bila na nivoju prodaje iz leta 2024, v Ruski federaciji pa se je prodaja v evrih povečala za 13 odstotkov, v rubljih za 9 odstotkov, količinsko pa za 8 odstotkov. Za Krko je torej ključna valuta ruski rubelj, ki tako najbolj vpliva na njeno poslovanje. Lanski vpliv je bil pozitiven, vrednost rublja je bila v povprečju za 6,4 odstotka višja kot leto prej.
»Naše poslovanje v Rusiji in Ukrajini poteka normalno, kolikor je to v danih pogojih pač mogoče,« pravi Colarič. »Na ruskem trgu je 145 milijonov ljudi, ki so že 60 let naši 'pacienti' in verjamem, da bomo tam delali še desetletja. Bo pa nekoč vojne konec in bo treba tudi na drugih področjih normalno sodelovati.« Kot dodaja, so na ruskem tržišču močno prisotni tudi drugi farmacevtski proizvajalci pa tudi domači, torej ruski.
Tudi na ostalih prodajnih regijah je Krkina prodaja nekoliko zrasla, manjša (za 6 odstotkov) je bila zgolj na Čezmorskih tržiščih, ki sicer v Krkini prodaji predstavljajo slabe 4 odstotke.
Prenova bazenov in hotela
Za razvoj in raziskave Krka vsako leto nameni do 10 odstotkov prihodkov od prodaje, lani je tako namenila 188 milijonov, za naložbe pa okoli 95,5 milijona evrov, od tega 70 milijonov v obvladujoči družbi. Med aktualnimi naložbami je Colarič izpostavil posodabljanje in povečevanje kapacitet v Notolu 1 in 2 ter v enoti v Bršljinu, kjer proizvajajo veterinarske izdelke. V Ljutomeru posodabljajo visokoregalno skladišče, v Krškem pa so zaključili z izgradnjo čistilne naprave, ki poskusno že obratuje, v drugi polovici februarja pa naj bi začel delovati še biološki del. Posodobitev se dogajajo tudi v Termah Krka. Tako se nadaljuje obnova bazenov v Strunjaju, začeli pa so tudi s celovito prenovo hotela Vital v Dolenjskih Toplicah.
Med večjimi naložbami v tujini Colarič izpostavlja Indijo, kjer skupaj s poslovnim partnerjem Krka gradi tovarno, ki bo proizvajala predvsem onkološke izdelke in trdne oblike zdravil za humano uporabo. Po Colaričevih napovedih bo tovarna zgrajena do konca leta 2027. O pred kratkim sprejetem prostotrgovinskem sporazumu med EU in Indijo pa je povedal, da večjega vpliva na poslovanje Krke ne pričakuje.
»Morda lahko pričakujemo intenzivnejši pristop indijske farmacevtske industrije v Evropi. A na srečo ima Indija željo po velikih državah, to pa sta v Evropi zgolj Nemčija in morda Francija. Zato ne pričakujemo, da bo indijska farmacija prišla v manjše države, kjer smo mi prisotni že desetletja. Zato ta sporazum za nas ne prinaša bistvenih novitet,« meni.
Dobiček 20 let deli med zaposlene
Prav tako na Krko in njene zaposlene po Colaričevih besedah ne bo bistveno vplivala morebitna sprememba zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Kot je povedal, ima Krka že 20 let svoj način delitve dobička med zaposlene.
»Kar se zakonodajnih sprememb tiče, bomo hiteli počasi,« je dejal. »Najprej bomo počakali, da bodo objavljene, da bomo videli, kaj je v njih dobrega in kaj potencialno slabega. Naš sistem pa je tak, da na pol leta izračunamo naš rezultat. Če je ta dober, vsak zaposleni prejme dodatno izplačilo za uspešnost, septembra za prvo polovico leta in februarja za drugo polovico leta, poleg seveda dvanajstih plač, božičnice in regresa. Kar bo prinesla sprememba zakonodaje, torej mi že izvajamo,« je še dejal Colarič.
Pomagajte oblikovati Dolenjski list!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
