Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Šestindvajsetletna Lea Košmrlj iz Novega mesta je decembra prejela Prešernovo nagrado za magistrsko delo iz anglistike in germanistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Univerza v Ljubljani vsako leto podeli dvanajst Prešernovih nagrad za izjemne dosežke študentk in študentov v znanosti in umetnosti.

Lea je pod mentorstvom prof. dr. Eve Sicherl in prof. dr. Uršule Krevs Birk preučevala slovnične spole v angleščini, nemščini in slovenščini. Kot je pojasnila, imajo vsi trije jeziki skupnega jezikovnega prednika — praindoevropski jezik, ki so ga naši predniki govorili pred okoli 5000 leti. A kljub skupnim koreninam se sistemi slovničnega spola vseh treh jezikov močno razlikujejo.

Tudi do 30 slovničnih spolov

Kot pravi, je zelo pomembno razlikovati med slovničnim, biološkim in družbenim spolom. Slovenščina, ki je sicer empirično manj raziskan indoevropski jezik, ima tri slovnične spole, nekateri drugi indoevropski jeziki imajo le dva, v svetovnih jezikih pa najdemo po njenih besedah tudi do 30 spolov.

Slovenščina ima danes, kot pojasnjuje, zelo kompleksen sistem slovničnega spola, angleščina pa slovničnega spola skorajda ne izraža. »Izvedla sem tudi psiholingvistični eksperiment s slovensko govorečimi udeleženci in udeleženkami, na podlagi katerega ugotavljam, da nežive samostalnike, kot sta denimo miza in boben, glede na njihov slovnični spol pogosto povezujemo z biološkim spolom. Na primer samostalniku miza pogosteje pripisujemo ženski glas kot moškega. V magistrskem delu se dotaknem tudi pobud za spolno občutljivo rabo jezika, ki jih v zadnjih letih opažamo v slovensko govorečem prostoru in širše.«

Še drugi magisterij

Po njenem mnenju je slovnični spol izredno večplasten pojav, ki ga kaže obravnavati tudi s kognitivnega in družbenega vidika. Zato se je odločila za vzporedni študij kognitivne znanosti, najprej na Univerzi v Ljubljani in nato na Univerzi na Dunaju, kjer trenutno piše še magistrsko delo iz psiho- in nevrolingvistike. »Področje preučuje, kateri možganski procesi nam omogočajo učenje in rabo jezika ter kateri kognitivni procesi so vpleteni, kadar poslušamo, govorimo, beremo ali pišemo.«

Ker želi raziskovanje jezika nadaljevati, je doktorski študij naslednji logičen korak, kajti predvsem jo zanimajo področja, ki jih je (vsaj pri nas), kot pravi, težje raziskovati drugače kot v akademskih vodah. »Eden od kratkoročnih ciljev je uspešno magistrirati še na programu Kognitivna znanost, v kratkem pa me čaka tudi selitev v Pariz, kjer bom v enem od psiholingvističnih laboratorijev opravljala raziskovalno delo na področju slušnega procesiranja jezika,« je povedala.

Mama ji je veliko brala

Lea je že od mladih nog čutila naklonjenost do jezika in besede. »Mislim, da moja ljubezen do slovenščine, literature in jezikov nasploh izhaja iz tega, da mi je mama, ko sem bila majhna, ogromno brala. Na skupno branje imam lepe spomine, vonjave in zvoki Knjižnice Mirana Jarca pa so na neki način moje Proustove magdalenice,« se nasmehne.

Trenutno živi v Ljubljani, nekaj časa je živela tudi v Berlinu in na Dunaju. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih prispevkov s področja psiholingvistike, sociolingvistike in umetne inteligence.

Kaj pa ji pomeni Prešernova nagrada? »To je zame izjemna čast in potrditev, da grem v pravo smer,« pravi. »Nisem je pričakovala, saj je kakovostnih raziskovalnih in umetniških del, ki se potegujejo zanjo, vsako leto veliko, zato mi pomeni še toliko več. V veliko čast mi je bilo stati ob boku drugih prejemnic in prejemnikov.«