T. R.

Predvsem so izboljšali voziščno konstrukcijo in prenovili 'opremo' objekta, s čimer se je podaljšala trajnost premostitvenega objekta v celoti, so povedali na Direkciji.

Okoli pol milijona evrov vredna dela so obsegala sanacijo nosilne asfaltne plasti, postavitev armirnih mrež za preprečevanje pomika asfalta v območju križišča in zamenjavo zgornje plasti asfalta na vozišču v celotni širini. Zamenjali so tudi ograjo na obeh straneh mostu in postavili jekleno varovalno ograjo pred uvozom na most iz smeri Brežic. V sklopu del so izvedli še nekaj manjših popravil pločnika in zamenjali poškodovane robnike.

D. S.

Direkcija RS za infrastrukturo bo, kot so pojasnili, stanje mostu redno spremljala v okviru obdobnih pregledov in izvajala vzdrževalna dela. Že pred leti se je namreč govorilo, da je most potreben temeljite obnove. Toda te ni mogoče izvesti, dokler ne bo zgrajen novi most čez Savo. Ker je ta del projekta gradnje HE Mokrice, ki se vse bolj odmika, novega mostu in posledično tudi temeljite obnove obstoječega očitno še lep čas ne bo.

Pol stoletja pomembnega mostu

Most na Čatežu so slovesno predali namenu 22. julija 1972, na dan vstaje slovenskega naroda. Do takrat je bil brežiški železni most edina povezava med bregovoma Save in Krke.

Novi most je bil za brežiško občino ena največjih pridobitev zadnjih desetletij. Z njim se je skrajšala in izboljšala prometna povezava, s tem pa tudi pretok blaga in ljudi. Gradili so ga 18 mesecev, stroške gradnje pa je v celoti kril republiški cestni sklad.

Most je dolg 360 metrov in je najdaljši most čez Savo v Sloveniji. Vozišče je široko 7,5 metra, pločnik na vsaki strani pa 1,5 metra. Nosilna konstrukcija sloni na stebrih, tisti v strugi pa segajo tudi do dvanajst metrov globoko.