Preis Sevnica z naročili že za leto 2035, zaposlovali bodo, a kadra premalo
Podjetje Preis Sevnica, ki letos obeležuje 30 let delovanja, je eden od vodilnih evropskih dobaviteljev ohišij za energetske transformatorje.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Je del avstrijske skupine Preis v lasti družine Jägersberger.
Celotna skupina Preis zaposluje skoraj 1.000 ljudi, poleg Sevnice ima tovarne tudi v Bosni in Hercegovini (Usora), na Hrvaškem (Čakovec) in v Avstriji. Sevniško podjetje, ki daje kruh 420 delavcem, je lani ustvarilo 46 milijonov evrov prometa. »Podjetje zadnjih deset let in več konstantno raste, tako v količini narejenih izdelkov kot posledično v prometu,« pravi direktor Zvonko Vranić.
160-tonski velikan
V sevniški tovarni izdelujejo najzahtevnejša transformatorska ohišja izjemnih dimenzij, ki jih dostavljajo kupcem večinoma v Nemčijo in Avstrijo, od tam pa gredo po vsem svetu. Njihovi glavni kupci so Siemens Energy, Hitachi Energy, General Electric, Royal Smit.
Proizvodnja v sevniškem Preisu temelji na projektnem delu. Izdelek dostavijo na termin, točno takrat, ko ga naročnik potrebuje. »To so ogromni kosi. In prav to, da smo sposobni narediti tako zahtevna in velika ohišja, je naša prednost na trgu,« pravi Vranić.
Največje ohišje, ki so ga izdelali, je bilo dolgo 16 metrov in visoko 5,8 metra, njihov najtežji projekt pa je skupaj z opremo, ki sodi zraven, tehtal kar 160 ton. »To je bilo izjemno zahtevno ohišje, delali smo ga za Ameriko, v celoti pa je bilo oblečeno v protibalistično zaščito,« opiše Vranić.
Celoten komplet je sestavljen iz glavnega jeklenega ohišja s številnimi deli, na katere se montirajo razni oljni in hladilni sistemi, povezave z omrežjem, povezave z generatorji in podobno. »Takšna ogromna konstrukcija ima na koncu lahko tudi tisoč ločenih delov. To pomeni v povprečju osem tovornjakov jeklenih konstrukcij za vsak projekt. Lani smo naredili 75 takih projektov.«
V treh letih podvojitev zmogljivosti
Njihove zmogljivosti so z znanimi projekti zapolnjene že več let vnaprej. Po Vranićevih besedah sta leti 2027 in 2028 že polni, nekaj projektov že imajo tudi za 2029. Hkrati pa dogovore o rezervaciji zmogljivosti sklepajo s kupci že do leta 2035.
Rast naročil in vse večja zahtevnost projektov, zlasti na delu antikorozijske zaščite, pa hkrati pomenita tudi nujno širitev proizvodnje. Trenutno končujejo gradnjo dveh proizvodnih hal površine 2.400 kvadratnih metrov. Odprli ju bodo junija, v hali pa bodo med drugim namestili velikega robota za peskanje, ki ga bodo pripeljali iz Finske. Robot bo nameščen v posebni komori, veliki 22 krat 10 krat 9 metrov.
»Robot delo opravi tudi do desetkrat hitreje kot človek. Pa vendar je človek še vedno ključni dejavnik, ki vodi procese in daje strojem prave informacije oziroma navodila,« dodaja Vranić.
V letu 2027 načrtujejo gradnjo še dveh proizvodnih hal površine 2.500 kvadratnih metrov.
Ključno je upoštevati potrebe trga
Ob tem so lani od Mercatorja odkupili sosednje, 10.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Tam naj bi do leta 2029 zgradili še eno halo, veliko dobrih 3.000 kvadratnih metrov, hkrati pa je tam že obstoječih 3.300 kvadratnih metrov hal. Skupaj bodo tako čez tri leta imeli več kot 20.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin, kar pomeni, da bodo trenutne zmogljivosti skoraj podvojili, proizvodnjo pa povečali s trenutnih 5.100 ton gotovih izdelkov na 8.000 ton.
»Usmerjanje EU v razogljičenje in posledično večjo elektrifikacijo pomeni velike potrebe po povečanju električnih distribucijskih omrežij, katerih ključni del so prav transformatorji,« pojasnjuje Vranić. Zato je, kot pravi, v tem trenutku ključno odzivanje na potrebe trga, to pa pomeni veliko naložb v kratkem času.
Od leta 2026 do 2030 bodo tako v širitev proizvodnje vložili med 25 in 30 milijoni evrov. Leta 2024 so od javne agencije Spirit dobili 819.000 evrov subvencije za naložbe, glede na nujno izvedbo naložb v zelo kratkem času pa bodo letos kandidirali tudi za sredstva ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Še sto novih delavcev
Postopoma bodo do leta 2030 zaposlili od 80 do 100 novih sodelavcev, pravi Mojca Zakošek, vodja službe kadri, pravo. »Trenutno potrebujemo ključavničarje, varilce, tudi lakirce. V nadaljevanju, po izpeljanih naložbah, bo potreba tudi po višje izobraženem kadru. Ker kadra na trgu primanjkuje, bomo morali biti kar kreativni.
Delavce iščemo na vse mogoče načine, tudi po družbenih omrežjih. Ker pa v Sloveniji šol za ključni poklic ključavničar-varilec močno primanjkuje, smo zasnovali svojo učno delavnico, v kateri naši novozaposleni pridobijo potrebna znanja. Oblikovali smo tudi posebne učne programe.
Na dolgi rok želimo svojo učno delavnico certificirati, da bi bila priznana tudi v našem lokalnem okolju kot inkubator ključavničarskih in varilnih veščin.«
Po končanih naložbah bodo imeli najmanj 500 zaposlenih, odvisno od stopnje avtomatizacije, pravi Vranić. »Poleg tega so na nas vezani številni partnerji, manjša podjetja iz okolice, ki za nas opravljajo nekatere storitve, za kar namenjamo okoli dva milijona evrov na leto.«
Dolgotrajna birokracija
Ob tem tehnična direktorica Polona Teržan izpostavi še eno težavo – dolgotrajne postopke, da sploh prideš do dovoljenja za novogradnjo. »Naša nova hala, ki bo končana junija, bi morala biti zgrajena že lani. Zaradi zamude tudi nismo mogli narediti toliko, kot bi sicer. Posledično smo izgubili za več milijonov evrov poslov.«
Kot pojasnjuje Vranić, se namreč celotna sevniška industrijska cona spopada z istim problemom – stoji na vodovarstvenem območju, kar pomeni izjemno stroge okoljske predpise, ti pa zahtevajo dolgotrajne postopke pridobivanja potrebnih soglasij.
»Upamo in pričakujemo, da se bo problematika na državni in občinski ravni čim prej rešila. Kolikor nam je znano, naj bi občina problem rešila z novim vodnim virom na drugem kraju. Sicer celotna industrijska cona ne bi mogla več investirati. Priložnosti za pridobitev poslov pa so,« še pravi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
