Praznik ponosa in spomina: Na Senovem odmeval knapovski pozdrav: »Srečno!«
Senovo je v soboto utripalo v znamenju globokega spoštovanja do svoje preteklosti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Z osrednjo slovesnostjo in 3. mednarodnim folklornim festivalom »Rudarska luč« so obeležili trojni jubilej: 230 let premogovništva v Senovem, 30 let od izkopa zadnjih ton premoga in 40-letnico spomenika »Kocka« akademskega kiparja Toneta Demšarja.
Kot je poudaril predsednik Turističnega društva Senovo Tone Petrovič, je rudnik izklesal današnji kraj: »Brez premogovnika Senovega kot takšnega ne bi bilo.« Obujanje spominov je imelo močno osebno noto z gostjo Marjeto Demšar, vdovo kiparja Toneta Demšarja. Ta je razkrila, da je njen mož idejo za znameniti spomenik rudarjem dobil med strastnim raziskovanjem lokalne etnologije in pogovori s takratnim direktorjem rudnika Zoranom Šolnom.
Po uvodnem zboru in kratkem sprehodu od Svetilke rudarske sreče do Kocke rudarjenja je sledila otvoritev nove informativne table, nastop Senovske godbe in prijetno druženje rudarjev in krajanov. Poleg uradnih govorov pa so med obiskovalci krožile tudi pristne knapovske zgodbe, polne rezkega delavskega humorja.
Tone Petrovič je obudil spomin na tradicionalni rudarski pozdrav »Srečno!« in ga začinil z zabavno anekdoto iz vsakdanjega življenja rudarjev. Ko sta se namreč srečala dva knapa, je beseda hitro tekla o »knapovskem rekordu«, ki je bil tesno povezan z legendarno lokalno gostilno pri Klanjšku. Ta posebni rekord je nastopil vsakega 16. v mesecu – na dan, ko so rudarji dobili plačo in takoj poravnali ves svoj gostilniški »puf«. Za gostilničarja je bil to najlepši dan, saj je takrat v lokalu spet vse veselo »kapalo«, kar je pomenilo, da je z njim in s knapi vse v najlepšem redu.
Da pa obiskovalci niso le poslušali zgodb, ampak zgodovino tudi okusili, so domačinke postregle z odličnim bogračom, domačim kruhom in s tradicionalno jedjo – prosjačo. Ta preprosti pogačni kruh, pečen iz ostankov testa s skromnimi nadevi, nosi ime po otrocih, ki so mame prosili za kruh, ko ta v peči še ni bil pečen.
Praznični dan se je zaključil v Kulturnem domu 14. divizije, kjer je pod okriljem folklornega festivala »Rudarska luč« nastopilo sedem folklornih skupin iz Estonije, Češke, Italije, Hrvaške in Slovenije.
Senovo je z letošnjim praznovanjem dokazalo, da se kljub zaprtju rudnika leta 1996 luč tradicije ni ugasnila. Knapovski pozdrav »Srečno!« med temi griči še vedno odmeva z enako močjo in ponosom kot nekoč.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
