M. G.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Komunala Črnomelj je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije na Hribu pri Sinjem Vrhu in v Špeharjih postavila zaščitena zbirna mesta za odpadke, ki preprečujejo, da bi medvedi dostopali do zabojnikov in raznašali smeti, prebivalcem in komunalnim službam pa še vedno omogočajo običajno uporabo.

Pri projektu Medvedovarni ekootok je lokalna skupnost sledila krajem, v katerih so se kosmatinci v preteklosti največ pojavljali in pri tem povzročali škodo, predvsem pa preplah. Seveda je takšnih območij predvsem v Krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi in tudi v sosednji Krajevni skupnosti Sinji Vrh še več, vendar jih je ZGS letos tam postavil le na dveh tovrstnih krajih.

»Verjamemo, da vsakega prebivalca najbolj vznemiri tisti obisk medveda, ki se zgodi v njegovi neposredni bližini, zato je pogosto prepričan, da je prav na njegovem območju takšnih primerov največ. Na Komunali Črnomelj zbiramo vse informacije, na podlagi katerih nato oblikujemo prednostni seznam ukrepov. Zavedamo pa se, da vsi podatki o obiskih medvedov morda ne pridejo do nas,« pove Samo Kavčič, direktor Komunale Črnomelj.

Gregor Danev, direktor ZGS, je ob postavitvi 48 kompozicij medvedovarnih smetnjakov v Rakitni, Sodražici in Loškem Potoku poudaril zgleden primer dobrega sodelovanja med državo, strokovnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi: »Z rjavim medvedom bomo uspešno sobivali le, če bomo preventivne ukrepe povezali z rednim in aktivnim upravljanjem populacije, kar je nedavno potrdilo tudi upravno sodišče.«

Zavod za gozdove Slovenije

Pritrdil mu je tudi črnomaljski župan Andrej Kavšek, ki se je udeležil predstavitve medvedovarnih otokov v Rakitni, kjer je opozoril na pogost obisk medvedjih družin tudi v krajih ob Kolpi, kar potrjujejo domačini in čebelarji.

Medved mu je podrl panje

Med njimi je Janez Zatler, ki je letos znova občutil posledice medvedjega pohajkovanja. »Dvakrat sem že prijavil kar precejšnjo škodo. Enkrat mi je podrl tri panje, drugič dva,« pripoveduje Janez, ki mu je sladkosnedi medved škodo povzročal že v preteklosti na drugih čebelnjakih.

Še slabše so izkušnje nekaterih njegovih kolegov. Zaradi ponavljajočih se napadov medvedov sta letos dejavnost opustila kar dva čebelarja, eden iz Sodevcev, drugi iz Močil. Zadnjemu je tacar pozimi uničil še zadnji panj. Država sicer priporoča zaščito čebelnjakov z električnimi ograjami, ki pa se v praksi večkrat ne obnese. Če napetost ni dovolj visoka ali je ozemljitev slaba, medved brez večjih težav pride do panjev.

Kosmatinec plavalec

Sogovorniki potrjujejo, da imajo na tem območju še kosmatinca plavalca, ki ga na slovensko, bolj poseljeno stran vleče primernejši življenjski prostor. S tem so žal mišljeni tudi zabojniki za smeti oziroma njihova vsebina, med katero medved vedno najde kaj zase. Pogosto ga privablja vonj po hrani in bioloških odpadkih. Na to večkrat opozarja tudi Renata Butala, predsednica sveta KS Stari trg in črnomaljska občinska svetnica.

Zavod za gozdove Slovenije

Glasno!

Miran Bartol iz kočevske območne enote Zavoda za gozdove, ki je zadolžen tudi za belokranjsko gozdnato območje, je bil v preteklih letih priča vsemogočim »medvedjim štorijam«. Prepričan je, da so medvedovarni otoki eden od ukrepov za zmanjševanje težav, ključno pa je seveda upravljanje populacije rjavega medveda, ki se te dni rad pokaže tudi v Kočevju, Dolenji vasi, Sodražici, Loškem Potoku. 

»Da bi se izognili neželenemu srečanju, se moramo v naravi, ki je tudi njegov življenjski prostor, vesti preudarno: ne gibajmo se tiho in neopazno,« svetuje Bartol.