Martin Luzar

V vsem, kar počne, se prepletajo delovna strast in vztrajnost, širok pogled in razgledanost ter odločenost pomagati posamezniku v stiski. 

Anton Petrovič s Senovega je ob tem zavezan lastnemu načelu, naj posameznik po najboljših močeh pomaga k trdnosti in zdravemu delovanju skupnosti, bodisi da so to bile številne mladinske delovne brigade, v katerih je sodeloval nekoč, Osnovna šola XIV. divizije Senovo, kjer je bil razredni učitelj in se je lani upokojil, a še vedno sodeluje pri šolskih in obšolskih dejavnostih, bodisi da so to številna društva in organizacije, v katerih je član ali v vodstvu.

Je član glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in predsednik območnega združenja Krško, potem ko je vrsto let deloval v krajevni organizaciji na Senovem, veliko koristnega je naredil za ohranjanje spomenikov NOB in je med drugim evidentiral te spomenike v občinah Krško, Kostanjevica na Krki in Brežice, vodi spominske prireditve in s tega zornega kota gleda na aktualno osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne.

V Turističnem društvu Senovo, v katerem je trideset let predsednik, potem ko je sodeloval že na ustanovnem zboru članov, skrbi za ohranjanje in promocijo naravne in kulturne dediščine, posebej rudarske. V sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki geologi je raziskal slapove na južnem pobočju Bohorja in jih predstavil v brošuri, ki jo je uredil in izdal. Kot lokalni turistični vodnik tja popelje obiskovalce, ti z njim lahko obiščejo tudi rastišča kranjske lilije in spomladanske jarice.

Turistično društvo Senovo je član združenja Ruda, v katerem se srečujejo društva in posamezniki, ki jim je mar dediščina rudarstva. V tej skrbi je Petrovič s skupino somišljenikov rešil veliko dokumentov, tudi tistih neprecenljive vrednosti, in rudniške opreme pred uničenjem, obnovili so nekdanjo rudniško strojnico na Reštanju in v njej uredili muzejsko zbirko. Društvo je obnovilo zunanje krušne peči na Senovem iz rudniškega obdobja, v katerih še danes pečejo kruh ob nekaterih prireditvah.

Petrovič je pred več kot štiridesetimi leti na Senovem ustanovil folklorno skupino in je bil potem dolgo časa njen strokovni in organizacijski vodja. Folklorniki so se povezali s folklorniki iz Severne Makedonije in s KUD Oštrc iz Rud pri Samoborju. Kulturniški oder mu je domač tudi kot ljubiteljskemu igralcu.

»V osnovni šoli sem igral princa v Sneguljčici. Ko sem bil v dijaškem domu v Novem mestu, sem pri Ivanki Mestnik igral v Včeraj popoldne.« Pozneje se je na Senovem ob prigovarjanju prijateljev pridružil igralski skupini. Igral je nekaj epizod tudi v gledališki skupini v sosednji Brestanici. Pojavljajoč se v javnosti v igralskih kostumih je sprejel tudi vlogi znamenitih Posavcev, Valvasorja in Auersperga.

Trenutno se zelo veliko ukvarja z zbiranjem, ker je tudi filatelist in numizmatik, pri čemer ga še posebej zanima vse z rudarskimi motivi. Ima približno 500 znamk in bankovce iz več kot tridesetih držav. Zbira tudi značke, ki jih ima čez 1.200. Ima še veliko drugih stvari, med njimi več kot 46 delujočih pisalnih strojev.

»Imel sem tudi idejo, še kot učitelj, ker sem bil nekaj časa tudi učitelj za IKT, izobraževalno tehnologijo, da bi naredil razstavo od gosjega peresa do tablice in pametnega telefona. V zbirki imam črnilnike in prvi računalnik, ki smo ga uporabljali, in naslednje, seveda tudi prenosnega ter tablico in pametni telefon. Tako imam to pripravljeno. Nekatere stvari iz svoje zbirke sem podaril Mestnemu muzeju Krško,« pravi Petrovič.

Po zaslugi njegove zbiralske strasti, povezane z osebno raziskovalno vnemo, ki prepozna neprecenljivo vrednost kamnine ali fosila, je bogatejša tudi geološka zbirka na že omenjeni Osnovni šoli XIV. divizije Senovo.

Z naštetim in drugim, kar vse še počne, je Anton Petrovič, ki je tudi gasilec, predvsem prostovoljec. S prepričanjem, da je denar edino plačilo, si nikoli nista bila domača, prav nasprotno. Že kar nekaj mandatov je občinski svetnik. In sejnine, za katere pravi, da niso nizke, ne ostanejo na njegovem računu. Namesto tega v društvih in humanitarnih organizacijah, v katerih deluje, ne uveljavlja kilometrine, podpira Rdeče noske, Unicefu mesečno nakazuje denar.

»Ko vidiš, da je koristno nekaj narediti, daš čas in denar. In če vidiš, da se ti to na neki način vrača v tem smislu, da je to dejansko podpora, pomoč, sodelovanje, potem ti ni žal tega, kar si naredil. Včasih kdo reče: ‘Kaj pa imaš od tega?’ Dokler se dobro počutim in dokler sem v dobrem, zdravem okolju, mi ni žal in tam vztrajam,« pravi Anton Petrovič, ki mu bodo v Krškem ob letošnjem občinskem prazniku podelili priznanje veliki znak Mestne občine Krško.