"Stereotip, da si policija ne upa v romska naselja, ne drži''
Policija v romskih naseljih že desetletja naslavlja denimo družinske spore, kršitve javnega reda in miru, beg otrok v druga naselja, našteva vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji in dolgoletni karierni policist <strong>Manuel</strong> <strong>Vesel</strong>. A represija ni dovolj, pri reševanju romskih vprašanj zato stavi tudi na preventivo.
"Najbolj smo zadovoljni, ko cilj dosežemo s preventivo," je dejal Vesel, ki je vso svojo kariero, to je več kot 30 let, v stiku z Romi. Meni, da morajo pristojni za reševanje romskih vprašanj skupaj naslavljati vzroke za težave na tem področju, namesto da gasijo posledice.
Policija je letos do konca novembra v povezavi z reševanjem težav, v katere so vpleteni posamezniki iz romskih skupnosti, na območju policijskih uprav Murska Sobota, Ljubljana in Novo mesto izvedla 6873 preventivnih aktivnosti, med katerimi so denimo opozarjanje in svetovanje v romskih naseljih ter izobraževanje policijskih vrst. To je okoli sedem odstotkov več kot lani v enakem obdobju.
Na omenjenih območjih so letos izvedli tudi 3112 represivnih ukrepov, med katerimi so denimo hišne preiskave, zaseženo orožje in strelivo, poostreni nadzori, podani predlogi drugim prekrškovnim organom in izdaja plačilnih nalogov. To je okoli 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Številni izzivi imajo že dolgo brado
Policija na varnostno obremenjenih območjih intervenira takoj z namenom obravnavanja vseh varnostnih dogodkov in dosledne obravnave vseh storilcev protipravnih ravnanj, je zagotovil Vesel. Lokalna patrulja po lastni zaznavi ali prijavah vzpostavi javni red in mir ter ugotavlja podrobnosti dogodka, je opisal reakcijo policije ob prijavi suma kršitev zakonov. "Osnovne naloge so zagotavljanje javnega reda in miru ter učinkovite policijske intervencije," je navedel.
Še posebno so pozorni, ko menijo, da bi lahko šlo za družinske spore v romskih naseljih, kar je značilno za celoten jugovzhodni del države. Banalni povodi, kot so prepiri med otroki in posojanje denarja, pogosto za oderuške obresti, lahko namreč tudi na javnih krajih privedejo do hudih posledic. Od leta 2012 je bilo znotraj romske skupnosti več kot 12 umorov in ubojev.
Redno se ukvarjajo tudi s kršitvami javnega reda in miru na zabavah, še posebno ob rojstvu in krstu romskih otrok ter v času božično-novoletnih praznikov. V tem obdobju povečajo prisotnost policistov na območnih in področnih postajah.
Zaznavajo tudi beg otrok v druga naselja, večinoma deklet, zaradi tako imenovanih prezgodnjih porok, pri katerih se po oceni Vesela starostna meja znižuje. Pereče so tudi črne gradnje in okoljevarstvena problematika, denimo kurjenje najrazličnejših odpadkov in nezakonito zbiranje odpadnih surovin. Zaznavajo še streljanje z orožjem, neobiskovanja pouka in zapuščene živali, ki lahko predstavljajo ogrožanje prebivalcev.
"Te probleme zaznavamo vsako leto. Noben ne izgine kar čudežno, vsi so še vedno tukaj. Romska skupnost je ujeta zaradi segregacije od večinskega prebivalstva," je dejal Vesel. Če se problemi ne rešujejo, se njihove posledice multiplicirajo, je dodal.
Delo policije v romskih naseljih stalno in sistematično
Policija se je z Romi začela sistematično ukvarjati po bombnem napadu v Dobruški vasi v Škocjanu pred približno 20 leti. Po tem odmevnem dogodku, v katerem sta umrli Rominji, so na policijski postaji Novo mesto po besedah Vesela določili nujne preventivne in represivne aktivnosti in način okrepljenega sodelovanja s predstavniki lokalnih skupnosti in drugih institucij.
Z Romi so se začeli bolj povezovati, se torej dnevno pogovarjati. "Stereotip, da si policija ne upa v romska naselja, ne drži. Tam smo vsakodnevno," je dejal Vesel. Hkrati je poudaril, da je prisotnost policije nujna tudi za vzpostavitev medsebojnega zaupanja z Romi.
"Včasih nismo potrebovali zaščitne opreme, zdaj je situacija drugačna," je Vesel opisal vstop policije v mnoga romska naselja. Pojasnil je, da je danes več napadov na policijo, vendar je pri tem romska skupnost le odraz družbe, v kateri živi. Delo policije je tudi globalno bolj zahtevno.
Center za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji je sicer organizacijska enota policije, ki je zadnjih deset let pristojna tudi za delo policije v večkulturni družbi. Delo koordinira stalna delovna skupina na nivoju generalne policijske uprave.
Enostavnih odgovorov na romska vprašanja ni
"Koliko imate časa?" je odvrnil Vesel ob vprašanju STA, kako presekati gordijski vozel pri reševanju romskih vprašanj in prisotnih težav. Enostavnih rešitev namreč ni.
Meni, da so pomembni obvezno vključevanje otrok v predšolsko vzgojo in več romskih pomočnikov v šolah. Policiji so po njegovih besedah v zelo veliko pomoč tudi štirje Romi, zaposleni v policiji. "Zelo zadovoljni smo z njihovim delom," je dejal.
"Če sistem ne deluje, ga je treba popraviti," še meni Vesel, sicer član medresorske delovne skupine za reševanje romske problematike ministrstva za notranje zadeve. Vsaka institucija, ki se ukvarja z romsko skupnostjo, mora svoje delo tudi na tem področju opraviti, pri čemer je pomembno vključevanje romskih predstavnikov. Najbolj pomembno pa je sprejemanje odgovornosti samih pripadnikov romske skupnosti, ki je "velikokrat minimalna in pod pričakovanji".
Uveljavljanje spoštovanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin je namreč pravica vseh, torej vseh Romov in večinskega prebivalstva, ki želijo živeti varno.
