Seja v Krškem, ministri po vsem Posavju
Danes se je slovenska vlada mudila na obisku v Posavju, kjer je imela tudi sejo ministri in državni sekretarji pa so obiskali številne ustanove, povezane z njihovimi resorji in se seznanili z razmerami na konkretnih področjih.
Glavnino pozornosti so namenili jedrski energiji. Med drugim so si ministri ogledali nuklearko v Krškem, v sklopu obiska pa sta direktor agencije za radioaktivne odpadke Sandi Viršek in predsednik vlade Robert Golob v Vrbini pri Krškem položila temeljni kamen za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Razmere glede migracij so stabilne
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić sta se seznanila z varnostnimi razmerami v regiji. Kot je ob tem zatrdil Poklukar, je Posavje varno, razmere na področju migracij pa stabilne, so sporočili z ministrstva.
Poklukar in Jušić sta med drugim obiskala policijski postaji Krško in Kostanjevica na Krki. Skupaj z županom Občine Kostanjevica na Krki Robertom Zagorcem so si ogledali delo policije na terenu.
"Slovenija je varna država, ena najvarnejših na svetu, in tudi Posavje kot regija je varno. Stanje na področju migracij je stabilno, sicer povečano za nekaj več kot deset odstotkov. Še vedno so tihotapci tisti, ki poganjajo celotno migracijo po zahodnobalkanski poti in tudi pri tem je policija izredno učinkovita," je ob tem dejal Poklukar.
Tudi generalni direktor policije Jušić je ocenil, da so varnostne razmere na območju Policijske uprave Novo mesto zelo dobre. Opozarjajo pa, da se v zadnjem času v tem delu Slovenije pojavljajo različne prevare na področju kriptovalut.
"Kriminalci poskušajo od posameznikov pridobiti večje vsote denarja, da bi jih 'investirali' v posel s kriptovalutami, in potem 'čudežno' izginejo. Pozivam prebivalce k previdnosti, naj ne nasedajo posameznikom in lažnim družbam, ki obljubljajo visoke dobičke," je pozval Poklukar.
Sprememba programa razvojnih spodbud za obmejna območja
Državni sekretar Srečko Đurov je predstavil aktualno povabilo razvojnim svetom regij za pripravo in podpis dopolnitev dogovorov za razvoj regij ter načrtovano spremembo programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja. V Bistrici ob Sotli, Brežicah in Krškem se je seznanil z nekaterimi uspešno izvedenimi projekti v regiji.
»Vsi projekti so rezultat odličnega sodelovanja med občinami ter sodelovanja in podpore našega ministrstva,« je na obiskih v občinah poudaril Đurov.
Spomnil je, da je ministrstvo konec marca objavilo skupno povabilo za Dogovore za razvoj regij za sofinanciranje projektov v 12 razvojnih regijah v okviru ciljev evropske kohezijske politike. Posebnost tokratnega poziva je, da je skupen za vse cilje oziroma področja, medtem ko je bil v preteklem obdobju izpeljan ločeno za posamezna področja. »Novost bo omogočila, da se sredstva glede na kakovost in izvedljivost projektov prerazporejajo med regijami po posameznih področjih, kar prinaša večjo finančno samostojnost regij in lahko predstavlja že tudi model za regionalizacijo v širšem pomenu.«
Državni sekretar Srečko Đurov in župan obmejne občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak sta na sestanku govorila o izzivih, s katerimi se soočajo župani majhnih in obmejnih občin. Državni sekretar je ob tem predstavil, da je ministrstvo pristopilo k pripravi sprememb Programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja (OPO) v obdobju 2022 - 2025 z namenom, da se približa željam občin.
»Z vključevanjem novih ukrepov v program naslavljamo izzive, s katerimi se soočajo občine pri sofinanciranju javne infrastrukture. V program načrtujemo vključiti ukrepe revitalizacije objektov javne infrastrukture; ukrepe izgradnje javne turistične infrastrukture ter ukrepe spodbujanja razvoja zasebnih turističnih nastanitev višje dodane vrednosti. Verjamem, da je to zelo pomembna novica za vseh 85 občin, ki sodijo v OPO.«
V programu bodo ostali ukrepi, spodbujanja začetnih investicij; subvencije za zagon podjetij; projektno sofinanciranje vključevanja diplomantov v delo na razvojnih projektih podjetij; izgradnja in širitev poslovnih con in inkubatorjev (poudarek na inkubatorjih); promocija obmejnih problemskih območij. Cilji programa OPO so izboljšanje kakovosti bivanja, prometne dostopnosti, dostopnosti do storitev, gospodarskega stanja, ohranjanja poselitve in revitalizacije območji OPO.
Obisk vzgojno-izobraževalnih zavodov
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je obiskal šest vzgojno-izobraževalnih zavodov v Brežicah, Sevnici in Krškem. "Pogovori med obiskom so potekali o investicijah v šolsko infrastrukturo, izzivih, s katerimi se soočajo šole in vrtci, ter predstavitvah aktualnih programov zavodov," so sporočili z ministrstva.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pa je obiskala osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah in Jurija Dalmatina v Krškem. Tam je povedala, da bosta nova javna razpisa za izboljšanje digitalne povezljivosti v državi s posebnim poudarkom na občinah, ki so jih prizadele poplave avgusta lani, objavljena v kratkem.
Minister na upravnih enotah
S predstavniki lokalne oblasti ter vodstvi upravnih enot posavske regije se je srečal minister za javno upravo Franc Props, rdeča nit pogovora pa je bila predstavitev novele zakona o financiranju občin. Z njim naj bi zdaj začasno rešitev, ki občinam na podlagi dogovora o višini povprečnine za to in prihodnje leto omogoča dodatna sredstva, določili kot trajno. V letošnjem letu se za to predvideva dodatnih 24 milijonov evrov, so sporočili.
Dva namenska helikopterja
Današnjo sejo je imela vlada v Krškem, kjer je sprejela predlog povečanja namenskega premoženja Stanovanjskega sklada, izhodišča za pripravo Zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, spremembe uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter sprejela odločitev, da se helikopterski prevozi za nujno medicinsko pomoč izvajajo kot državna aktivnost z zrakoplovi Policije. »Slovenija bo zgradila floto in infrastrukturo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, najprej pa bodo kupili dva namenska helikopterja za reševanje življenj,« je po seji vlade v Krškem povedal premier Robert Golob. Enote bo oblikovala policija skupaj z ministrstvom za zdravje, v naslednjih treh letih pa bodo za to namenili do 50 milijonov evrov.
Golob je dejal, da so na seji vlade prvič po osamosvojitvi sprejeli sklep, kako bodo organizirali službo hitre medicinske pomoči s helikopterji na način, ki je predpisan tudi na evropski ravni. "Mislim, da je to velik korak za slovenske paciente in velik korak za zdravstveni sistem," je dejal.
Doslej je to nalogo opravljala Slovenska vojska, ki ni imela namenskih plovil za reševanje življenj, je spomnil predsednik vlade. Zdaj pa bo Slovenija kupila namenske helikopterje za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, z njo pa bo upravljala policija in vzpostavila dve bazi. "Čisto možno je, da bomo dodali tretjo bazo v Ajdovščini, četrto nekje v jugovzhodni Sloveniji, zaradi pokritosti celotnega ozemlja," je povedal Golob.
Dokler se ne vzpostavi nova flota pa bo vojska še naprej zagotavljala rezervna plovila. Po poročanju N1 pa naj bi vojska še naprej opravljala prevoze pri gorskem reševanju.
Golob je dodal, da bo natančen razrez sredstev znan, ko bo izpeljan razpis za nabavo helikopterjev. Dobavni roki pa bodo odvisni od razpisnih pogojev. Zatrdil je, da bodo še letos vzpostavili namensko infrastrukturo in procese, medtem ko je nabava dodatnih plovil pogojena z dobavnimi roki dobaviteljev.
Z vodstvom brežiške bolnišnice o načrtovanih investicijah
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v okviru delovnega obiska obiskala Splošno bolnišnico (SB) Brežice. Z vodstvom bolnišnice je spregovorila o viziji in načrtovanih investicijah ter si ogledala prostore bolnišnice, so sporočili z ministrstva za zdravje.
Prevolnik Rupel je z vodstvom brežiške bolnišnice najprej govorila o nakupu naprave za magnetno resonanco, za katero je bolnišnica že objavila javno naročilo.
Govorili so tudi načrtovanem novem prizidku, tako imenovanem objektu F, za potrebe akutne bolnišnične obravnave, v katerem naj bi nove prostore med drugim dobili ginekološko-porodni oddelek, fizioterapija in specialistične ambulante. Pogovarjali so se še o prenovi objekta A za obstoječo negovalno bolnišnico in podaljšano bolnišnično zdravljenje. Za prizidek in obnovo je načrtovana poraba sredstev v višini skoraj 11 milijonov evrov.
Ministrica je ob tem dejala, da je ministrstvo za zdravje glede tega že prejelo investicijsko dokumentacijo in preučuje možnosti, kako bi investicijo čim prej uvrstilo v načrt razvojnih programov ob upoštevanju razpoložljivih pravic porabe proračuna, so poudarili na ministrstvu.
V prostorih Nuklearne elektrarne v Krškem je, kot omenjeno, potekala tudi seja vlade. Kot je po seji dejal premier Robert Golob, so na njej razpravljali tudi o zdravstvu.
"Zdravstvo ostaja naša prva prioriteta in ni seje vlade, ko se mu ne bi posvečali," je poudaril. Tako je vlada povečala nekatera sredstva, predvsem za otroške programe. Hkrati pa so uvedli mehanizem, s katerim bodo bolj pravično razporejali sredstva med zasebnimi izvajalci določenih storitev in javnimi izvajalci določenih storitev, je še pojasnil predsednik vlade.
Minister na Fakulteti za energetiko
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je obiskal Fakulteto za energetiko Univerze v Mariboru v Krškem. Udeležence sestanka je dekan fakultete, prof. dr. Sebastijan Seme, seznanil z delovanjem fakultete, načrtovanimi novimi študijskimi programi s področja jedrske energetike, infrastrukturnimi projekti v Krškem in Velenju, posebno pozornost pa so udeleženci sestanka namenili načrtovani gradnji novih prostorov Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru v okviru platforme INNOVUM.
Delovni sestanek, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika vodstva Univerze v Mariboru, prorektorja prof. dr. Miralem Hadžiselimović ter prof. dr. Dean Korošak, se je zaključil z ogledom raziskovalne opreme in dejavnosti Inštituta za energetiko Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.
Kmetijska ministrica začela pri Cvelbarjevem dobu
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je obisk začela pri Cvelbarjevem dobu, kjer si je ogledala znameniti hrast in Krakovski gozd. Regijski obisk je nadaljevala na kmetiji Omerzu in ga zaključila z ogledom Nuklearne elektrarne Krško (NEK), kjer je potekala tudi seja vlade.
V Malencah si je ogledala Cvelbarjev hrast, drugi najdebelejši hrast v Sloveniji, evidentiran kot naravna vrednota. Nato je skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in predstavnikom novomeške škofije, ki je večinski lastnik gozda, obiskala Krakovski pragozd, največji strnjeni kompleks nižinskih hrastovih gozdov v Sloveniji, ki obsega 3.000 hektarjev in je del Nature 2000.V osrčju pragozda je 40 hektarjev gozdnega rezervata za raziskovanje naravnih procesov, pomembnega tudi za redke in ogrožene vrste.
Načrtovane so obnove sušečih se delov gozda v skladu z gozdnogospodarskim načrtom 2016-2025. Pomembni ukrepi vključujejo ekocelice brez ukrepanja in habitatna drevesa, kjer se na določenih površinah naslednjih 20 let ne bo gospodarilo, kar varuje življenjske prostore za številne vrste. Skupno je v Sloveniji izločenih 8.782 ha ekocelic brez ukrepanja, kar pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti na Natura 2000 območjih.
Delegacija je obiskala tudi ekološko družinsko kmetijo Omerzu v vasi Zgornja Pohanca. Kmetija se ukvarja z ekološko pridelavo in predelavo orehov, jabolk in sivke ter ima 16 čebeljih panjev. Kmetija je član Slovenskega strokovnega društva lupinarjev, njihovi orehi pa spadajo pod blagovno znamko »Slovenski oreh«, ki zagotavlja kakovostno in lokalno pridelavo.
Novak ukrepe ob hidroelektrarni označil za ustrezne
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si je v Brežicah ogledal hidroelektrarno na reki Savi in izvedbo izrednih ukrepov po lanskoletnih poplavah. "Območje je ustrezno dograjeno z vidika urejanja voda in upoštevanju varstva narave v smislu ohranitve rib in drugega življa," je povedal.
Območje hidroelektrarne je bilo protipoplavno dobro urejeno, kar je ob zadnjih poplavah preprečilo večjo škodo. Ob ogledu, kako hidroelektrarna izpolnjuje pogoje glede vzdrževanja vodotoka in kako so bili urejeni ukrepi s področja varstva narave, na primer prehodi za ribe, so s predstavniki direkcije za vode ugotovili, da so ti ukrepi urejeni ustrezno, so sporočili z ministrstva in direkcije.
"Prehod za žive organizme je ustrezno urejen, tako da se lahko premikajo med zgornjim in spodnjim delom jeza," je povedal minister. Po mnenju pristojnih gre za dober primer na naravi temelječe rešitve. Poleg omogočenega prehoda organizmov v vodi je na desnem bregu akumulacijskega jezera zgrajenih tudi več nadomestnih habitatov za gnezdenje ptic, tam pa je svoj življenjski prostor našel tudi bober, so navedli.
Minister je glede protipoplavnih ukrepov, izvedenih pred avgustovskimi poplavami, povedal, da so ob gradnji dobro utrdili nasipe, ki so zdržali poplave v lanskem letu. "Če tega ne bi bilo, bi bila škoda zelo verjetno še večja," je ocenil. Na delu Save, pri Nuklearni elektrarni Krško, kjer je bila brežina poškodovana, se medtem popravilo zaključuje.
Do danes je bilo na območju spodnje Save zaključenih 35 delovišč, kjer so potekali izredni ukrepi po poplavah. Dela so obsegala vzpostavitev normalnega pretočnega profila, čiščenje naplavin in plavja, stabilizacijo brežin in dna strug vodotokov, so navedli na direkciji in ministrstvu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Premier Robert Golob o dveh glavnih razlogih za današnji vladni obisk Posavja
