SDS za preklic referenduma; v parlamentarnih strankah podpora umiku
V SDS predlagajo preklic posvetovalnega referendum o izvedbi projekta Jek 2, ki ga je DZ potrdil za 24. november. Po besedah poslanca Zvonka Černača bi odločanje v danih razmerah imelo dolgoročne negativne posledice za državo in ljudi ter bi povzročilo veliko škodo. Če bo referendum izveden, SDS v kampanji ne bo sodelovala.
##IMAGE-3670505##
Kot je danes v izjavi za javnost v Ljubljani pojasnil Černač, je politično delovanje v zvezi s tem projektom oz. verodostojnost pred začetkom uradne kampanje glede posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) močno omajano. "Referendumsko vprašanje se je zmanipuliralo, vladajoča koalicija, ki nosi največjo odgovornost, pa ni enotna," je poudaril Černač.
V SDS menijo, da bi imelo odločanje v teh razmerah dolgoročne negativne posledice tako za državo kot za ljudi in bi povzročilo velikansko škodo, ki je nobena vlada v prihodnosti ne bi mogla popraviti.
Do danes po poslančevih besedah volilnega računa še vedno ni odprla nobena od treh koalicijskih strank. V SDS so to naredili, a bodo račun zaprli, je napovedal in koalicijo pozval, da prekliče referendum. Če bo do njega prišlo, SDS v referendumski kampanji ne bo sodelovala, je bil jasen.
Kot menijo v SDS, se morajo razmere zdaj najprej umiriti. "Ko se bo stanje izčistilo in ko bo prevzela odgovornost vlada, ki se bo zavedala strateškega pomena nadaljnje rabe nuklearne energije za proizvodnjo električne energije, in sicer v miroljubne namene, pa bomo predlog za izvedbo referenduma vložili ponovno," je še pojasnil Černač.
V SDS so januarja vložili predlog za posvetovalni referendum, saj gre pri Jeku 2 za izjemno pomembno odločitev, tudi z vidika stroškov, zato takšne odločitve po mnenju SDS ni mogoče sprejeti brez ustreznega zaupanja javnosti, je dejal. Po njihovem predlogu bi volivce vprašali, ali so za to, da Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo prek uporabe nuklearne energije z izgradnjo Jeka 2 in manjših modularnih jedrskih reaktorjev.
Predlog so nato umaknili, ker so se vse parlamentarne stranke, tudi Levica, na sestanku pri premierju Robertu Golobu strinjale, da se referendum izvede. Koalicija sicer ni podprla predloga SDS, da bi bilo glasovanje skupaj z evropskimi volitvami.
"Seveda smo v SDS kot stranki dialoga in povezovanja pričakovali, da se bodo tudi poslanske skupine koalicije pri tem vprašanju poenotile in da bomo sprejeli neko odločitev, ki bo sprejemljiva za vse," je dejal in dodal, da je na usklajevanjih koalicija predlagala spremembo referendumskega vprašanja, da bi vanj vključila tudi resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije.
"Ker je ta dodatek, če poenostavim, pomenil neko formalno težavo, je izpadel ... V zadnji oddaji Tarča na TV Slovenija so pa običajna usklajevanja parlamentarnih strank prikazana kot skriti dogovori z namenom izničenja volje volivcev, češ da s tem, ko je parlament v resoluciji že potrdil slovensko energetsko prihodnost z Jekom 2, odločanje na referendumu ne bo imelo nobene teže. To je navadna manipulacija in zavajanje," pravi Černač.
Po umiku predloga SDS so nov predlog vložili poslanci Svobode, SDS, NSi, SD in poslanca manjšin. Svoj podpis pod predlog sta umaknila poslanec Svobode Miroslav Gregorič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
DZ je maja sprejel predlog o razpisu referenduma, po katerem se bo referendumsko vprašanje glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Po odloku o razpisu referenduma, sprejetem 10. oktobra, bo glasovanje 24. novembra. Državna volilna komisija je že sprejela akte za izvedbo referenduma, po katerim se bo med drugim referendumska kampanja začela v petek, 25. oktobra.
Cerar: Referendum o izvedbi projekta Jek 2 bi bilo mogoče preklicati
Posvetovalni referendum o izvedbi projekta Jek 2, ki je razpisan za 24. november, bi bilo po mnenju pravnika Mira Cerarja mogoče preklicati, kot predlagajo v SDS. A to bi moral DZ storiti še pred začetkom uradne referendumske kampanje, ocenjuje Cerar, ki se sicer sprašuje tudi o korektnosti in zakonitosti takšnega referenduma.
Postopka preklica referenduma sicer zakonodaja izrecno ne predvideva, a je upoštevaje pravno logiko in naravo posvetovalnega referenduma po Cerarjevem mnenju to mogoče storiti. A le v primeru, da se to stori še pred pričetkom referendumske kampanje - ta bo sicer uradno stekla v petek - in na način, da se kako drugače ne poseže v pravico državljanov do referenduma, je dekan ljubljanske pravne fakultete pojasnil za STA.
Takšna logika sicer po njegovi oceni ne bi bila vzdržna, če bi referendum predlagali volivci. Ker pa ga je predlagal državni zbor in gre le za posvetovalni referendum, ga je torej po njegovem mnenju v tej fazi še mogoče preklicati.
To bi DZ lahko storil z enakim aktom, kot je bil ta, s katerim so referendum razpisali, in z enako zahtevano večino poslanskih glasov. Hkrati pa bi morali ugotoviti še obstoj zelo utemeljenih razlogov za preklic referenduma, je dodal Cerar.
Ob tem je opozoril, da se pojavljajo dvomi o tem, ali je bil referendum sploh primerno razpisan. Spomnil je na hkratni sprejem resolucije o jedrski energiji in razpisa referenduma o Jeku 2, čeprav tu po njegovi oceni obstaja neskladje. Resolucija namreč predstavlja že neko odločitev DZ o vprašanju, o katerem naj bi se na referendumu izrekali volivci, medtem ko se posvetovalni referendum lahko nanaša samo na vprašanje, o katerem DZ še ni dokončno odločil.
"Če se ugotovi, da je prišlo do nasprotja, kar očitno do neke mere je, je še toliko bolj smiseln razmislek o tem, ali je tak referendum še korekten," je poudaril Cerar in dodal, da je tudi referendumsko vprašanje lahko nekoliko zavajajoče.
Zdaj so sicer na potezi poslanci in strokovne službe DZ, ki bodo morali ovrednotiti, ali so razlogi za preklic referenduma podani, je še dodal Cerar.
V parlamentarnih strankah podpora umiku referenduma
Parlamentarne stranke se po zadnjih dneh, ko so v medijih odmevale negativne zgodbe v zvezi s posvetovalnim referendumom o drugem bloku krške nuklearke (Jek 2), strinjajo, da velja referendum preklicati. Med razlogi za to navajajo pomanjkljivo informiranost volivcev. V Levici so bili sicer proti referendumu že prej.
Poslanska skupina SD je danes že vložila zahtevo za sklic kolegija predsednice DZ, ki bi razpravljal o tem, kakšne so možnosti za preklic posvetovalnega referenduma o Jeku 2, je danes novinarjem v DZ dejala podpredsednica SD Meira Hot. Sejo pričakujejo najpozneje v sredo, saj naj bi bilo treba referendum preklicati do začetka referendumske kampanje, to je do petka.
Kot je utemeljila, so se za to odločili, ker je izvedba referenduma v zadnjih tednih sprožila številne polemike glede informiranosti javnosti, posebej, ker številke, povezane s projektom, še vedno niso znane. Kot je spomnila, je tudi zakonodajnopravna služba DZ opozorila, da je referendumsko vprašanje sugestivno.
Hot je namignila tudi na nedavno predvajanje posnetka na TV Slovenija glede usklajevanj parlamentarnih strank glede vrstnega reda sprejemanja resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in odloka o razpisu referenduma o Jeku 2. Ob tem je branila poslansko skupino SD, ki da je v zvezi s tem vprašanjem takrat podprla postopkovni predlog Levice, da se pred odločitvijo za referendum pridobi mnenje zakonodajnopravne službe. Je pa predsednica DZ takrat razpolagala z različnimi pravnimi mnenji, je spomnila poslanka SD.
Nataša Sukič iz Levice je medtem ponovila, da v njihovi stranki že ves čas nasprotujejo izvedbi referenduma. Glede današnjega preobrata s strani SDS je dejala, da so se v trenutni zagati v veliki meri znašli ravno zaradi te stranke, ki je bila ena od "glavnih protagonistk v jedrski koaliciji DZ in je pogojevala tudi vsebine tega zavajajočega referendumskega vprašanja".
"Zdaj, ko ugotavlja, da se je javno mnenje vznemirilo ob razkritju nekaterih informacij in po današnji anketi, ki jasno kaže, da 60 odstotkov ljudi pač meni, da nimajo dovolj informacij, kar mi ves čas trdimo, se pa očitno umikajo nazaj," je podčrtala.
Po njenem mnenju vsa razkritja iz preteklih dni povzročajo nezaupanje, nelagodje in zmedo. "Mogoče je pa prav, da v takem razgretem vzdušju dejansko stopi jedrska koalicija v celoti korak nazaj in prespi zadevo ter ugotovi, da čas še ni zrel za referendum," je dodala Sukić. V Levici bodo sicer vztrajali pri izvedbi referenduma, ampak takrat, ko bodo znane vse informacije o projektu, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, je sklenila.
Nestrinjanje z izvedbo referenduma je danes vnovič izrazila tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Ocenila je, da predlagatelji referenduma o Jeku 2 volivce postavljajo pred zgodbo, ki je polna zavajanj in resnih manipulacij", pa tudi, da je referendumsko vprašanje najbolj vzorčen primer sugestivnega vprašanja, ki vprašanemu že v vprašanju vsiljuje odgovor, kako naj glasuje.
"Tako zasnovanega referenduma se nihče razumen sploh ne more udeležiti, razen tako, da glasuje proti," je prepričana.
Odločitev SDS, ki predlaga preklic referenduma, je medtem označila kot politično perverzno. "Kot da niso glavni kuharji, ki z referendumsko večerjo nimajo prav nič skupnega - ne pri vsebini resolucije in ne pri vsebini in obliki vprašanja. Pa čeprav so jo prav sami poprali, solili in zamešali," je poudarila.
Na javni tribuni o zmožnostih države za financiranje Jeka 2 in tveganjih
Današnja javna tribuna resornega ministrstva je medtem prinesla različne poglede glede financiranja morebitnega projekta Jek 2. Finančno ministrstvo zagotavlja, da je država sposobna projekt izpeljati, kot najugodnejša možnost se kaže državna zadolžitev. Del sogovornikov je opozoril na tveganja, ki jih velika vloga države pri projektu prinaša.
Finančna konstrukcija glede na to, v kateri fazi je projekt gradnje drugega bloka nuklearke (Jek 2), še ne more biti zaprta; dokončno bo ob končni investitorjevi odločitvi, predvidoma do konca leta 2028, je na javni tribuni v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo danes v Ljubljani dejala finančna direktorica družbe Gen energija, ki je investitor projekta, Nada Drobne Popovič.
Pri izračunu ekonomike projekta, katere recenzijo so predstavili v petek, so upoštevali, da bi bilo 25 odstotkov potrebnega kapitala lastniškega - odgovora na to, ali bi lahko sodelovala Gen energija, še ni - od preostalih 75 odstotkov pa 40 odstotnih točk dolg države in 35 odstotnih točk izdaja obveznic. Ob različnih predpostavkah cene zadolževanja (v višini dva, tri in štiri odstotke) so dobili oceno, da bi cena elektrike iz Jeka 2 znašala med 66 in 99 evrov na megavatno uro (MWh).
Finančni minister Klemen Boštjančič je v uvodnem nagovoru zagotovil, da je država sposobna finančno izpeljati projekt. Glede lastniškega kapitala podpirajo idejo o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerem bi imela država oz. podjetja v 100-odstotni državni lasti večino kapitala in glasovalnih pravic. Glede dolžniškega kapitala pa se kot najbolj smotrna kaže možnost, da bi se zadolžila država in denar z določenim pribitkom posodila projektnemu podjetju.
Po kakšnih obrestnih merah se bo država lahko zadolžila, je nemogoče napovedati, je dejal minister. Lahko pa država na kreditni pribitek vpliva s svojo verodostojnostjo in izpolnjevanjem lastnih napovedi glede strukturne uravnoteženosti državne porabe.
"Gre za izjemno tvegan finančni projekt, tako v času izgradnje kot v času delovanja," je opozoril ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. Finančno močnejše države se otepajo prevzemanja poroštev za nuklearke, je dejal in kot primer navedel Finsko in Veliko Britanijo, šibkejše, kot sta denimo Poljska in Slovenija, pa se temu verjetno ne morejo izogniti.
Opozoril je, da takšno zadolževanje državi jemlje alternative, in menil, da imamo ob obstoječi nuklearki, katere delovanje bi lahko podaljšali še za 20 let, do leta 2063, še čas za razmislek o alternativnih možnostih. Ob tem je navedel ugotovitve nemške študije, da je mogoče leta 2050 zagotoviti proizvodnjo elektrike samo z obnovljivimi viri energije (OVE).
Do slednjega je skeptičen generalni direktor družbe Eles, ki je sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, Aleksander Mervar. V analizi alternativ je dobil tri najboljše možnosti. Prva bi bila izgradnja Jeka 2 in obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) do leta 2063, druga brez Jeka 2 in obratovanje Neka do leta 2063 ter dodatne zmogljivosti OVE, tretja pa brez Jeka 2 in podaljšanja Neka ter še dodatne OVE. "Vsaka varianta ima svoja tveganja ... in nobena ni 100-odstotni OVE," je dejal.
Minister Bojan Kumer je povedal, da ministrstvo pridobiva informacije glede alternativnih možnosti, ter da je pomembno, da bodo do leta 2028 na voljo tako podatki o Jeku 2 kot o alternativah.
Tudi Mervar sicer meni, da je projekt Jek 2 izjemno tvegan. Opredeliti bi bilo med drugim tudi treba, ali in s katero državo bi šli v soinvestitorstvo. Kot največjo težavo vidi možnost, da se ob rasti uporabe OVE v Evropi borzne cene elektrike ne bi spreminjale, rasle pa bi končne cene. Nič še ni dorečenega glede morebitne pogodbe za razliko, je dejal. Ocenjuje, da bo strošek financiranja najmanj 4,5 oz. pet odstotkov.
Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera je med alternativnimi možnosti navedel uvoz elektrike iz sonca in vetra ter izpostavil hiter razvoj tehnologije na tem področju, kar lahko med drugim vpliva na potrebe po vlaganjih v omrežje. Opozoril je na morebiten velik dodaten pritisk na proračun v primeru Jeka 2, med drugim ob predvidenih višjih izdatkih za pokojnine in plače v javnem sektorju ter ob obetih manj sredstev za kohezijo.
Če bi se projekt zalomil, obstaja možnost bankrota države, so se strinjali Mervar, Sonnenschein in Jaklič, kar bi pomenilo ukrepe fiskalne konsolidacije, kot sta jih morali sprejeti denimo Grčija in Argentina.
"Razprava o Jeku 2 močno spominja na razprave v času promocije šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj," je menil nekdanji minister, sedaj direktor Evropske energetske skupnosti Janez Kopač, saj da se govori o stabilnosti in cenenosti, namerno pa da zamolči vsa tveganja, ki so vnaprej znana. Financiranje, kot ga je omenil Boštjančič, po njegovem mnenju pomeni višje stroške zadolževanja gospodarstva, saj da bi se kreditna ocena državi poslabšala.
