Kljub vsem pomislekom o predlaganih novostih in kljub opozorilom predsednika države Danila Türka, naj poslanci in poslanke ne hitijo s sprejemanjem nove kazenske zakonodaje, smo v četrtek dobili nov kazenski zakonik, ki naj bi stopil v veljavo 1. novembra. Uvaja kar nekaj pomembnih novosti, med drugim možnost dosmrtnega zapora, evidenco pedofilov, kot kaznivo dejanje je opredeljeno šikaniranje na delovnem mestu …

Poleg kazenskega zakonika so poslanci sprejeli še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu. Kot pravijo na ministrstvu za pravosodje, “novosprejeti zakoni sledijo vzoru sodobnih evropskih zakonov, zlasti nemških, ter prinašajo pomembne novosti, ki bodo povečale učinkovitost postopkov ter s tem omogočile hitrejšo odpravo sodnih zaostankov.”

Dosmrtni zapor novi kazenski zakonik uvaja za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost, za vojna hudodelstva in za tiste, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.

Po novem zakoniku bo možno vzpostaviti posebno evidenco storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb, podatke pa bo možno dati tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo in varstvom otrok oziroma mladoletnikov.

Obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu, podrobnosti pa bo urejal Zakon o kazenskem postopku.

Novost je tudi večji poudarek varstvu delavcev. Kaznivo dejanje je preprečevanje delodajalcev, da bi delavke v času zaposlitve zanosile, kaznovano pa bo tudi prisiljevanje delavk, da morajo ob sklenitvi delovnega razmerja podpisati izjavo, da ne bodo imele otrok.

Zaporna kazen je predvidena tudi za šikaniranje na delovnem mestu oziroma tako imenovani mobing. Novi kazenski zakonik razlikuje med ubojem in umorom, uboj je odvzem življenja drugi osebi brez obteževalnih okoliščin, pri umoru pa gre za hujšo obliko odvzema življenja.