V preteklosti so sodišča pogosto obravnavala zasebne tožbe, sprožene med sosedi in sorodniki, zaradi očitka kaznivih dejanj s področja kršitve časti in dobrega imena. Danes smo v medsebojni komunikaciji postali zrelejši, znamo obvladovati čustva in jezik držati za zobmi, poleg tega pa nam dnevne družinske in službene obveznosti onemogočajo, da bi se ukvarjali z nepotrebnimi spori, zato je takšnih postopkov vse manj. Žal pa sta se nizka kultura in neomikanost v komunikaciji preselili na novo področje, to je na medmrežje.

Ker se dnevno srečujemo z zlorabami debat na raznih forumih, v katerih se pisci skrivajo za navidezno anonimnostjo in objavljajo po vsebini neresnične trditve, žaljivo obdolžujejo, opravljajo ali žalijo ter zlivajo gnojnico po vsakem in vsem, menim, da je zelo koristno podati pravni nasvet prizadetim oškodovancem in piscem.

Avtorji anonimnih objav očitno ne vedo, da kljub uporabi neresničnega imena in prikritega elektronskega naslova v medmrežju za vedno puščajo svoje osebne identifikacijske podatke in sledi vse do svojega računalnika. Ponudniki forumov se zavedajo odgovornosti in na zahtevo oškodovanca ali informacijskega pooblaščenca posredujejo podatke, pomembne za identifikacijo. Po pridobitvi podatkov ni več daleč do konkretnega pisca, ki se zaradi objave hitro znajde v kazenskem ali civilnem postopku.

Pisci žaljivih besedil grobo posegajo v osebnostne pravice prizadetih, v njihovo pravico do časti in dobrega imena, v nedotakljivost osebnega in družinskega življenja, ki so varovani z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Kazenski zakonik v poglavju kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime sankcionira razžalitev, obrekovanje, žaljivo obdolžitev in opravljanje ter očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja. Kaznivo dejanje opravljanja stori oseba, ki na medmrežju raznaša trditve in podatke iz osebnega in družinskega življenja druge osebe, če to škoduje njegovemu dobremu imenu. Kaznivo dejanje obrekovanja z objavo na forumu stori oseba, ki trdi in raznaša neresnične stvari o drugem, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu, čeprav ve, da so zapisane trditve neresnične. Za kazniva dejanja je predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Kaznovani nosi vse stroške postopka.

Civilna sodišča z začasnimi odredbami in z ugoditvijo zahtevku za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic praviloma sledijo tožbi oškodovanca. Sodišče kršitelju odredi, da s spletnega mesta odstrani sporno vsebino. Sodišče lahko tudi odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ter hkrati zagrozi, da bo moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, če ne bo upošteval prepovedi. Poleg tega ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino za nematerialno škodo. Možno je v breme pisca zahtevati objavo sodbe in popravka ter denarno odškodnino.

Zato velja pravni nasvet, da se moramo tudi na medmrežju zavedati odgovornosti in izogibati pisanju na način, ko bi posegli v osebnostne pravice drugega.