Komentar: Nekdo mora stvari vzeti v svoje roke
Iz tedna v teden že poročamo o raznih incidentih z Romi, ki se dogajajo po vseh koncih jugovzhodne Slovenije. Običajno gre za kriminal Romov, kar žal že skoraj ni več novica, saj smo se nanj navadili. A zgodi se tudi kaj bolj nenavadnega.
Pred kratkim smo poročali o streljanju v romskem naselju Šmihel, v katerem je bil ranjen otrok, te dni pa duhove buri incident na Osnovni šoli Šentjernej, ko se je »civil« znesel nad Romom, in sicer odrasel nad otrokom oz. mladostnikom. Očetu je prekipelo zaradi sinovega klica na pomoč, ki se je bal maščevanja in ustrahovanja romskega sošolca, kar naj bi trajalo že več let, zato je prihitel na šolo in se s pestmi lotil romskega učenca.
##IMAGE-3673294##
Tako dejanje gotovo ni sprejemljivo, to ni prava pot reševanja problemov. Nasilje vedno rodi nasilje. Kaj, če se bo takšno obnašanje le stopnjevalo in bo zdaj nasilna romska stran, ki se bo mogoče maščevala, nato pa spet »civili« nazaj? Treba se je tudi vprašati, kak zgled dajemo odrasli svojim otrokom. Se probleme rešuje s pestmi ali pogovorom in z iskanjem mirnih rešitev?
Nasilje ni prava pot reševanja problemov, tudi romskih ne.
A kljub tem znanim dejstvom, s katerimi se gotovo večina ljudi strinja, mnogi zagovarjajo obnašanje obupanega očeta. Razumejo stisko starša, ki je bil nemočen in tudi obupan pri zaščiti svojega otroka. Menda so v družini prej želeli reševati probleme na miren način in so opozarjali pristojne, pa ni bilo ustreznega odziva. Niso bili slišani in razumljeni, nasilje nad njihovim otrokom se je nadaljevalo in vsega so imeli dovolj. Gre torej ta incident razumeti kot klic na pomoč?
Očitno se je začelo dogajati to, na kar župani občin jugovzhodne Slovenije že nekaj časa opozarjajo – če država ne bo hitro ukrepala glede pereče romske problematike, je le še vprašanje časa, kdaj bodo ljudje vzeli stvari v svoje roke. Kar gotovo ni dobro.
Spomnimo, da so na območju Ivančne Gorice že pred časom začele nastajati vaške straže, saj se ljudje zaradi Romov ne počutijo varne, policija in vsi drugi odgovorni naj bi jih razočarali in pustili na cedilu. O vaških stražah in samoorganiziranju razočaranih občanov se je govorilo že tudi v škocjanskem, šentjernejskem, kočevskem in posavskem koncu, saj imajo ljudje počasi dovolj večletnega kriminala.
Na romsko problematiko in z njo povezana nerešena vprašanja opozarjajo že leta, a zgodi se bore malo, problemi pa le naraščajo. Dnevno se dogajajo vlomi, kraje, kurjenje nevarnih snovi, razgrajanje, ustrahovanje in nasilništvo. Problematični Romi ostajajo (pogosto) nekaznovani, če nimajo premoženja, jim ga tudi država ne more vzeti. Obnašajo se, kot da jim nihče nič ne more, in zdi se, da je celo res tako.
Ljudje imajo tudi dovolj raznih sestankov politikov, njihovih obljub in načrtov, kaj vse je treba storiti, da bo drugače. Od besed je treba preiti k dejanjem.
Prebivalci jugovzhodne Slovenije upravičeno pričakujejo resen odziv in pristop vseh odgovornih, ne pa da imajo občutek, da jih razume in svoje delo opravi le policija. Potrebne so tudi spremembe zakonodaje. Predlogi rešitev so že prišli s terena, ki probleme gotovo bolje pozna kot oddaljena Ljubljana, pa so bili v parlamentu zavrnjeni. Novih, boljših, pa kar ni na vidiku, razen ustanavljanja nekih novih podskupin, v katerih se bo spet le razpravljalo, ugibalo …
Rešitve očitno res niso preproste, a če ne bo kmalu prišlo od besed k dejanjem, bodo sčasoma še težje. Če ne bo stvari v svoje roke vzela država …
Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista
