Urška Klakočar Zupančič opozorila na vzpon skrajne desnice
V Pišecah so obudili spomin na osvoboditev kraja leta 1944.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Partizansko gibanje je preprečilo tretjemu rajhu ponemčenje Posavja in Obsotelja.
To je med drugim poudarila Urška Klakočar Zupančič kot slavnostna govornica na sobotni slovesnosti v Pišecah ob prazniku te krajevne skupnosti.
V partizanskem gibanju je imel na tem območju pomembno vlogo Kozjanski odred, ki je bil ustanovljen leta 1943.
»Poleti leta 1944 je bilo partizansko gibanje na vzhodnem Štajerskem že dovolj okrepljeno, da lahko izvede drznejše napade na okupatorja in med temi napadi se zgodi tudi akcija v Pišecah. 7. julija istega leta je prvi bataljon Kozjanskega odreda napadel nemško postojanko v kraju. Okupatorjeva posadka je bila prisiljena zapustiti Pišece, zaradi česar je bil kraj za kratek čas osvobojen.
Čeprav je bila tuja oblast kmalu spet vzpostavljena, pa je imela osvoboditev izjemen moralni pomen. Pokazala je, da partizanske enote niso samo obrambna sila v gozdovih, ampak dobro organizirana vojska, ki je sposobna načrtovati in uspešno izvesti zahtevne vojaške operacije.
Domačinom je zmaga pomenila predvsem spodbudo, saj so po letih nasilja, strahu in negotovosti vsaj za trenutek lahko občutili, da se približuje konec okupacije in da svoboda ni več le nedosegljiva ali oddaljena želja. Vloga domačinov pri omenjeni akciji je bila še posebej pomembna, saj brez njihove pomoči partizanski boj ne bi bil mogoč. Mnogi prebivalci Pišec in okoliških vasi so partizanom zagotavljali hrano, skrivališča, obveščevalne podatke in zdravniško pomoč.
Veliko jih je zato plačalo visoko ceno. Nekateri so bili aretirani, poslani v koncentracijska taborišča ali ustreljeni kot talci. Njihove žrtve so bile del velikega boja za ohranitev slovenskega naroda,« je poudarila nekdanja predsednica državnega zbora, ki se je zavzela za ohranjanja spomina na te žrtve.
Desnica se vzpenja
Toda z odporom proti okupaciji pridobljena svoboda in z njo povezane pravice vsakega človeka so po prepričanju Urške Klakočar Zupančič ogrožene.
»Četudi bi si želela, da ob vašem prazniku ne bi omenjala nevarnosti v obliki vzpona skrajno desnih političnih gibanj, mi je žal, da ne morem biti tiho. Težko mi je, saj tudi naša lepa domovina ni imuna na vplive tistih, ki neprestano hlastajo po oblasti in potem, ko jo s skrajno sprevrženimi oblikami populizma in celo angažiranja tujih paraobveščevalnih služb, ki se vpletajo v volitve suverenih držav, dobijo v roke, širijo sovraštvo, nasilje in lažne obljube, s čimer ogrožajo demokracijo, človekove pravice in človekovo dostojanstvo.
Pogosto se predstavljajo kot rešitev za vse družbene težave, v resnici pa razdvajajo ljudi, iščejo krivce med manjšinami in spodkopavajo temeljne vrednote svobode, enakosti in solidarnosti. Preteklost nas uči, kam vodijo take ideje. V nasilje, v preganjanje, v vojno in lahko tudi v množično trpljenje.
Zato ne smemo ostati tiho, ko se pojavijo posamezniki, ki menijo, da si lahko podredijo družbene sisteme in podsisteme, ki izključujejo pripadnike manjšin in ki nam brezobzirno jemljejo s strani naših prednikov težko priborjene pravice. Naša dolžnost je, da take pojave pravočasno prepoznamo, jih odločno zavrnemo, predstavnike skrajnih desnih gibanj potisnemo na rob političnega prostora in branimo družbo, v kateri imajo vsi ljudje pravico do varnosti, svobode in dostojanstva.
Zgodovine se ne sme žaliti s potvarjanjem in z rehabilitacijo vojnih zločincev, okupatorjevih sodelavcev ali tistih, ki so se ob zločinih preprosto obrnili stran,« je poudarila.
Genocid
Skrbi jo aktualno politično dogajanje. »Srce me boli, ko gledam, kako se trenutna slovenska oblast raje masti za obloženo mizo domnevnega vojnega zločinca, namesto da bi priznala pravice narodu, katerega do smrti izstradani otroci so daleč najštevilčnejša žrtev genocida,« je poudarila nekdanja predsednica Državnega zbora, ki je obsodila ljudi na najvišjih funkcijah v državi, ki so pripravljeni sodelovati s tistimi, ki so kršili suverenost naše države. Skrbi jo, kakšen bo račun tujih agencij in kako ga bomo plačali.
»Srce me boli, ko se sedaj kot pripadnica civilne družbe borim za obstoj osnovnih človekovih pravic. Da nas ne bi politika neusmiljeno, neutemeljeno in neustavno preiskovala. Da ljudem ne bi odvzemala volilne pravice, ki jo imajo že 25 let. Da ne bi bogati imeli vedno več in revni vedno manj. Da ne bi tisti, ki so pomoči potrebni ostali sami. Da ne bi še tisto malo premoženja, s katerim upravlja država, pokupili tujci, politični vrhovi pa bi si napolnili svoje lastne žepe,« je izpostavila Urška Klakočar Zupančič, ki se zavzema za mir, svobodo in solidarnost kot temeljno vrednote skupnosti, v kateri ima sleherni človek zagotovljen prostor za dostojanstvo in vsaj za upanje.
»Z izbiro solidarnosti namesto strahu lahko ustvarjamo prihodnost, v kateri lahko vsi živimo pravičneje in predvsem bolj človeško. To, spoštovane, spoštovani, je naša dolžnost. Ker vemo, kaj se dogaja,« se je zavzela slavnostna govornica.
Mojca Florjanič: Sovraštvo ne gradi doma
Za humano skupnost se je zavzela tudi brežiška podžupanja Mojca Florjanič, ki prepoznava v zgodovini jasno sporočilo za sedanje in prihodnje generacije: sovraštvo nikoli ne gradi doma.
»In strah ne gradi skupnosti. In zaničevanje ne gradi prihodnosti. Prihodnost gradijo spoštovanje, pogovor, sodelovanje in pripravljenost, da drug drugega vidimo kot človeka ne glede na njegovo drugačnost ali kakršnokoli pripadnost,« je poudarila podžupanja.
Tadej Škof: Duha svobodnega človeka ni mogoče zlomiti
Predsednik brežiškega združenja borcev za vrednote NOB Tadej Škof je spomnil, da je 7. julija 1944 1. bataljon Kozjanskega odreda za nekaj ur osvobodil Pišece izpod okupatorjeve oblasti.
»Čeprav je bila svoboda takrat kratkotrajna, je pomenila veliko več kot vojaški uspeh. Bila je dokaz, da duha svobodnega človeka ni mogoče zlomiti. Bila je sporočilo domačinom, da upanje živi in da se bliža čas, ko bo slovenski narod znova odločal o svoji usodi,« je poudaril Tadej Škof, ki je izpostavil dolgo tradicijo praznovanja krajevnega praznika.
Pišece so kraj, je dejal, kjer sta doma preprostost in domačnost, kjer si sonce in trta delita hribčke, kjer potok Gabernica ne meji na vzhod in zahod, ampak daje vodo upanje za boljši jutri. Kraj živi, prebivalci so ponosni na jezikoslovca Maksa Pleteršnika, je rekel Tadej škof, ki si želi trdno in povezano skupnost tudi v prihodnje.
»Naj nas zgodovina navdihuje, sedanjost povezuje in prihodnost spodbuja k novim idejam ter skupnim uspehom. Ohranjajmo vrednote solidarnosti, medsebojne pomoči in spoštovanja, saj prav te dajejo naši skupnosti pravo moč,« je poudaril Tadej Škof.
Na slovesnosti, ki jo je povezovala Ivica Sotelšek, sta zbrane nagovorila tudi poslanka in podpredsednica Državnega zbora Nataša Avšič Bogovič in predsednik krajevne skupnosti Pišece Primož Hribšek.
Priznanja
Na slovesnosti, s katero je v sklopu krajevnega praznika praznovala tudi krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Pišece, je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije podelila praporščakom priznanja za dolgoletno sodelovanje. Prejeli so jih Franc Preskar, Drago Rebernik, Franc Slak in Tadej Škof.
Kulturni spored
Dogajanje so povezali tudi s kulturnim sporedom. Nastopili so učenki Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece Izabela Štrucl Ogorevc ter Leja Pikelc, Ana Jagrič na citrah in Ivana Lesinšek na violini ter Folklorna skupina Duplo Pišece.
Po uradnem delu slovesnosti so druženje nadaljevali na priložnostnem prireditvenem prostoru pri vaškem kozolcu.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
