I. V.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prejšnji ponedeljek je novomeška občina na spletni strani Ideje za Novo mesto (idejezanovomesto.si) objavila izide glasovanja za predlagane projekte v okviru participativnega proračuna za obdobje 2026–2027, drugega po vrsti. Na isti spletni strani bodo lahko občani spremljali izvajanje posameznih projektov, ki morajo biti končani do konca prihodnjega leta.

Letos je bilo na razpisu na voljo 200 tisoč evrov, ki bodo razdeljeni petnajstim izglasovanim projektom. Občani so tokrat na glasovanju izbirali med 27 predlogi projektov, ki so pred tem prestali preveritev izvedljivost oziroma primernosti, izglasovanih pa je bilo 15 projektov.

Participativni proračun

Novomeščani izbrali 15 projektov, občina bo zanje namenila 200.000 evrov

Izglasovani projekti v primestnih krajevnih skupnostih so: večnamensko igrišče na mivki, kuhinja večnamenske dvorane ter parkirni prostor za šolo in vrtec na Dolžu, ureditev pohodniške poti na Vrhu pri Ljubnu, otroška igrala na Makutah pri Uršnih selih, galerijski obešalni sistem za Dom krajanov Uršna sela, skulptura v rondoju na Otočcu ter koši za pasje iztrebke v Podbrezniku.

Izglasovani projekti v mestnih krajevnih skupnostih so: kolesarnica pri Osnovni šoli Bršljin, preureditev športnega igrišča na Vavpotičevi ulici, dogodek ulične umetnosti, namenjen poslikavi primernih zidov z grafiti, pitnik za vodo ob igrišču v Regrči vasi, nadaljevanje odstranjevanja japonskega dresnika, otroško igrišče in prostor za piknik na Žibertovem hribu ter otroško igrišče med bloki na Ulici Slavka Gruma.

Največ otroških igrišč

Pobudnik uvedbe participativnega proračuna v Mestni občini Novo mesto je bil svetnik Gibanja Svoboda in aktualni podžupan Matija Škof, ki izvedbo prvega participativnega proračuna ocenjuje kot zelo uspešno: »Od vseh izglasovanih projektov le eden še ni končan, a še ta je trenutno v teku in bo kmalu zaključen. V Mariboru jim je uspelo participativni proračun uspešno izpeljati šele v tretje, prvi pa je padel, ker se je zataknilo pri izvedbi. Predloge občanov je treba dobro preučiti in ugotoviti, ali so sploh uresničljivi, preden jih daš na glasovanje.«

Ob izidih tokratnega glasovanja Škof meni, da so vsi predlogi pravi, saj so jih podali občani sami, osebno pa pogreša več vsebinskih projektov v primerjavi z infrastrukturnimi, ki so v večini. Kar ena tretjina predlogov se nanaša na gradnjo ali prenovo otroških igrišč, ki jih imamo očitno premalo. Nekaj predlogov se nanaša na projekte, ki so stvar občine in jih ima ta mogoče celo že v načrtih, a bi do izvedbe prišlo šele čez leta, tako pa jih participativni proračun pospeši.

Tudi neizglasovani predlogi so lahko dragoceni, če jih na občini prepoznajo kot dobre in potrebne, in jih uvrsti v svoje načrte. 

»Kot problem vidim to, da je participativni proračun na dve leti, tako da ga občani nimajo ves čas v zavesti. Mogoče bi bilo dobro razpis časovno odpreti ter dati možnost podajanja predlogov in idej ves čas do naslednjega glasovanja,« še dodaja Matija Škof.

Že prvi dan protest

Že na dan objave pa je participativni proračun doživel prvi protest. Na uredništvo Dolenjskega lista je protest v imenu več stanovalcev Ulice Slavka Gruma naslovila krajanka. Gre za projekt vrnitve otroškega igrišča na zelenico med bloki od številke 70 do številke 74, na mesto, na katerem so nekoč že bila, trenutno pa zelenico stanovalci bližnjih blokov uporabljajo za parkiranje, čeprav prostor ni namenjen temu.

Krajanka opozarja, da sosedje o sicer anonimnem predlogu niso bili seznanjeni, glasovanje pa je potekalo prek spleta, ki ga veliko starejših občanov ne uporablja ali pa ne obvlada toliko, da bi se s predlaganim projektom seznanili.

»V predlogu je bilo napisano, da ima naselje le eno igrišče pri Rdečem križu, kar ni res. Igrišča so pri novih blokih v Mrzli dolini dostopna za vsem, na Šegovi, pri vrtcu in pri OŠ Drska. Parkiranje pa je iz dneva v dan bolj stresno,« je zapisala in dodala, da imajo že tako težave z vsakonočnim hrupom voznikov skuterjev, posluha za ureditev parkirišča pa pri pristojnih ni. Ponoči v vsem naselju ni mogoče najti prostega parkirnega mesta, svojevrstno težavo pa predstavlja tudi čedalje višje drevje, ki je med lanskim neurjem poškodovalo kar nekaj avtomobilov in še naprej predstavlja grožnjo.

Opozorila je še na hrup, kakršen je pred leti prihajal z otroškega igrišča in motil stanovalce, ki si želijo imeti mir. »Nekaj, kar ustreza le staršem majhnih otrok, preostalim pa predstavlja moteči hrup, ki se širi po naselju in jim jemlje dragoceno možnost parkiranja, ni javno dobro,« je še dodala.