Osem dvoran, 500 stopnic, Winnetou, Kekec in prestol kralja Matjaža
Minilo je 100 let od najatraktivnejšega odkritja podzemeljske jame v tedanjih mejah Slovenije, ki so jo izjemno hitro, že naslednje leto, uredili tudi za turistični obisk
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Sprva so obiskovalci vanjo vstopali po strmih stopnicah in lestvah, kmalu pa so zaradi vse večjega zanimanja izkopali umetni rov, ki je obiskovalcem omogočil lažji in varnejši dostop v podzemlje.
Županovo jamo sestavlja osem dvoran, Ledenica, Srebrna dvorana, Permetova dvorana, Velika dvorana, Blatna dvorana, Matjaževa dvorana, Zadnja dvorana in Igorjeva dvorana, ki je odprta je za jamarje. Ledenica, denimo, je bila prvi poznani del Županove jame, omenjal jo je že J. V. Valvazor kot "lepotico dolenjskega kraškega sveta" v svoji Slavi vojvodine Kranjske v 17. stoletju.
Sedem jih je torej dostopnih za turistične oglede, vse odlikuje izjemna raznolikost podzemeljskih kraških oblik, in tudi zato se šteje med najlepše jame, ki jih je pri nas mogoče obiskati. Njena najbolj znana kapniška tvorba je prestol kralja Matjaža.
Vanjo so poskušali naseliti tudi človeške ribice, vendar se poskus ni obnesel, saj človeške ribice potrebujejo tekočo vodo, bogato s kisikom, medtem ko jamsko jezerce polni deževnica, ki kaplja s kapnikov in je prehransko zelo revna. So pa slikovite jamske kulise služile kot scenografija v enem izmed Winnetoujevih filmov ter v vsem znanih Kekčevih ukanah.
Kako so jo odkrili?
Josipa Permeta, župana tedanje občine Št. Jurij pri Grosupljem, je že od mladih let vznemirjalo vprašanje, ali se v globini katerega od kraških brezen v okolici njegove domače vasi morebiti ne skrivajo podzemne dvorane, bogate s kapniki. Sredi gozda je že dolgo zevala odprtina, za katero so domačini sicer vedeli, a se z njo ni ukvarjal skoraj nihče. Luknja v zemlji je bila del lokalnih zgodb, ne pa tudi resnega raziskovanja.
Maja 1926 se je zgodil premik. Njegovi najstniški otroci so na lastno pest obiskali jamo Ledenico pod Taborom. Ko so mu poročali o svoji dogodivščini, so ga spodbudili, da si je rekel: “Kaj, ko bi šel še enkrat pogledat v bližnje brezno. Mogoče se najde prehod.” Nekaj dni za tem, v sredo, 26. maja 1926, je povabil s sabo 16-letnega sina Jožeta in njegovega vrstnika Antona Ogrinca.
Na poti od doma so si pri cerkvi na Taboru izposodili lestev, s katero so si pomagali pri vstopu v brezno. Prehoda v Ledenico niso našli, jim je pa po nekaj urah raziskovanja podzemnih rovov in na točki, ko so jim ugašale baterije in sveče, uspelo nepričakovano - vstopili so v ogromno dvorano, polno čudovitih kapnikov. “Tu je lepše kot v nebesih,” so bili navdušeni odkritelji.
Zaradi svoje lege je Županova jama idealna za spontane izlete. Obisk je mogoč v vseh letnih časih, saj je v jami stalna temperatura 10 stopinj Celzija. Vhod v jamo leži na nadmorski višini 410 metrov, jama je dolga 360 metrov, v breznu, s katerim se konča Zadnja dvorana, pa doseže globino 77 metrov.
Jama je osvetljena in zavarovana, zato sta za njen obisk potrebni le dobra obutev in topla oblačila. Ker je treba na ogledu premagati skoraj 500 stopnic, je zaželena tudi ustrezna telesna pripravljenost.
Letos spominu na 100-letnico odkritja najlepše in največje jame v osrednji Sloveniji posvečajo dvodnevni dogodek, v katerem povezujejo pustolovsko raziskovanje jame, poučne in ustvarjalne aktivnosti v naravi, zgodbe o odkrivanju in urejanju jame za obisk ter kulturo. Minuli mesec so tako pripravili Dan doživetij - kako se je v jamo spustil župan Perme in jo odkril tudi za nas, v tem mesecu, 14. junija, pa Koncert za dušo - Manca Izmajlova v Veliki dvorani Županove jame.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
