Oranžna jutra proti osamljenosti: Vsak dan se po državi zgodi majhen čudež
Vsako jutro, od ponedeljka do petka, se na 265 lokacijah po vsej Sloveniji zgodi majhen čudež.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skupine ljudi, odetih v prepoznavno oranžno barvo, se zberejo na prostem in dan začnejo s telovadbo. To je zasluga društva Šola zdravja, ene od 27.000 slovenskih nevladnih organizacij (NVO), ki se jih bomo danes, 27. februarja, spomnili ob svetovnem dnevu nevladnih organizacij.
Šola zdravja odgovarja na nekatere največje izzive sodobne družbe – telesno nedejavnost, osamljenost in socialno izključenost. Med člani je tudi 64-letna Vesna Fabina, sveža upokojenka in ustanoviteljica skupine v Adlešičih, ki danes šteje 21 članov. »Ko sem se upokojila, sem vedela, da si želim ostati aktivna, nisem pa si predstavljala, koliko mi bo to prineslo. Lahko rečem, da je bila ustanovitev skupine ena najlepših odločitev v mojem življenju. Počutim se fantastično. Jutranja vadba mi je zlezla pod kožo – brez nje si dneva sploh več ne predstavljam,« zadovoljno pove.
Skupina Adlešiči bo v soboto, 28. februarja, praznovala prvo obletnico delovanja. »V enem letu smo postale povezana skupnost. Skupaj praznujemo rojstne dneve, pokličemo druga drugo, če katere ni na vadbo. Skrbimo druga za drugo in si stojimo ob strani. V majhnem kraju to pomeni ogromno. To ni samo telovadba – to je občutek, da nisi sam. Ponosna sem, da smo v Adlešičih naredile ta korak. Delimo si izkušnje, sadike in dobro voljo. Res se imamo lepo!«
Več kot le društvo
»Po številu članov in prostovoljcev verjetno res spadamo med največja društva v Sloveniji,« pojasni predsednica društva Šola zdravja Zdenka Kavčič. Odkar je postala predsednica, ima tudi društvo sedež v Črnomlju. Ima okoli 5.500 članov, a je število tistih, ki redno telovadijo, še bistveno večje. Navzoči so v 92 občinah, v urbanih središčih in na podeželju, pripoveduje.
Prav v manjših, odmaknjenih krajih društvo pokaže svojo pravo moč. »V marsikateri vasi ali kraju je Šola zdravja edina dejavnost, h kateri se ljudje lahko priključijo, ki jim omogoča aktivnost in druženje v neposredni bližini doma. Narediš korak, dva in si že v družbi podobno mislečih oranžnih,« poudari Zdenka Kavčič.
Čeprav je vadba odprta za vse, se je zaradi jutranjega termina ob 7.30 najlažje udeležijo upokojenci. »Gibanje nas sicer združi, a največji pomen ima družba,« pove predsednica. To potrjuje tudi nedavna anketa, v kateri je kar 778 članov kot ključni razlog za udeležbo navedlo prav druženje. V času, ko se osamljenost, posebej med starejšimi, strmo povečuje, Šola zdravja ponuja preprost in učinkovit odgovor. »Ljudje so vse bolj prepuščeni televiziji in ostajajo sami. Mi jih vabimo ven, na zrak, v družbo. Odgovarjamo na pomanjkanje socialnih stikov in osamljenost.«
Zdravi dušo in telo
Jutranji obred je več kot le telovadba. »Vadbo začnemo tako, da se primemo za roke in si trikrat zaželimo dobro jutro. Tako se skupina poveže,« opisuje predsednica. Pozdravijo se po imenu, kar krepi spomin in daje občutek videnosti. »Za marsikoga je to edini čas v dnevu, ko sliši svoje ime, da ga nekdo pokliče.«
Ta občutek sprejetosti in pripadnosti je ključen za dobro psihofizično počutje. S krepitvijo duševnega zdravja se zmanjšuje tveganje za depresijo, anksioznost in druge bolezni, s čimer društvo posredno razbremenjuje tudi zdravstveno blagajno.
Skupine so postale tesno povezane skupnosti. Praznujejo rojstne dneve, se po vadbi dobijo na kavi in si stojijo ob strani v najtežjih trenutkih. Zdenka Kavčič omeni primer skupine, v kateri je kar 12 vdov: »V tistih najtežjih trenutkih je oranžna skupnost tista, ki daje motivacijo, spodbudo in tolažbo.« To je tudi prostor za tkanje novih prijateljstev, kar je izjemno pomembno za ljudi, ki se po upokojitvi spoprijemajo s prekinitvijo socialne mreže iz delovnega okolja.
Program nadgrajujejo
Temelj delovanja društva je program 1.000 gibov, ki ga je zasnoval ruski zdravnik Nikolaj Grišin, ki se je pred več kot 20 leti preselil v Slovenijo. Gre za 52 vaj, ki v pol ure razgibajo celotno telo, od glave do prstov na nogah. Ker se zavedajo potreb starajoče se populacije, program nadgrajujejo. »Z vadbo 1.000 gibov skrbimo za gibljivost, ravnotežje in koordinacijo, nekoliko pa je manjkalo pri krepitvi mišic,« pojasni predsednica. Zato uvajajo nov program »plus 300 gibov«, dodatne vaje za ohranjanje mišične mase, s katerimi se bojujejo proti sarkopeniji, pri kateri ljudje kot posledica staranja izgubljajo mišično maso in sposobnost za koordinacijo gibov.
Poleg telesnega zdravja skrbijo tudi za duševno. Projekt Dihamo z naravo, ki ga prav tako podpira ministrstvo za zdravje, poteka popoldne in je namenjen umiritvi, pravilnemu dihanju in samoopazovanju. Za usposabljanje vodij skupin skrbijo strokovni sodelavci, to so kineziologi ali učitelji športne vzgoje.
Vse vadbe Šole zdravja so brezplačne, člani plačajo le 25 evrov letne članarine, ki je namenjena delovanju društva in razvoju programov.
Moč prostovoljstva
Sistem stoji na ramenih prostovoljcev, v Šoli zdravja jih je kar 953. »Veliko zaslug, da je društvo takšno, kot je, imajo naši prostovoljci. Oni vodijo skupine in širijo gibanje,« s hvaležnostjo pove predsednica društva.
S povprečno starostjo članov 72 let je Šola zdravja dokaz, da si lahko aktiven v vseh življenjskih obdobjih. »Mi smo luč, ki želi dajati dober zgled. Kdaj bomo kot družba prišli na raven, da bodo tudi zaposleni, šolarji in otroci v vrtcih dan začeli z gibanjem? Mi dokazujemo, da se da, sploh če imaš dobro družbo,« zaključi Zdenka Kavčič.
NVO bogatijo naš vsakdan
Tina Cigler iz Regijskega NVO centra – stičišča nevladnih organizacij regije JV Slovenija poudari, da bi se pomena nevladnih organizacij zavedeli šele tedaj, če bi nenadoma izginile – podobno kot gospodinjsko delo postane otipljivo, šele ko ni opravljeno.
»Nevladne organizacije so s svojimi storitvami, ki jih uporabljamo vsi, globoko vpete v naš vsakdan. Opravljajo vse tisto, za kar država ali lokalna skupnost nima svoje javne službe – športna društva trenirajo naše otroke, v kulturnih lahko razvijate svoje pevske, igralske, likovne in druge talente. Skupaj s turističnimi in športnimi društvi so podpisana pod večino brezplačnih prireditev in druženj v naših krajih. Bolniška združenja pomagajo bolnikom pri samostojnejšem življenju, društva za duševno zdravje zmanjšujejo število hospitalizacij, društva prijateljev mladine pa v novoletnem času obdarujejo naše otroke. In tu se seznam šele dobro začne. Vse našteto je po večini brezplačno, saj delo opravi okoli 200.000 prostovoljcev. Samo predlani so prispevali 8,3 milijona prostovoljskih ur, kar ustreza 4.000 rednim zaposlitvam,« pove Tina Cigler.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
