© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Poplavne študije ustavljajo razvoj
Čas branja 3 min.

Radi bi zidali, pa ne gre: Škocjan ne bo več čakal na državo


Lidija Markelj
28. 4. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Do stavbnega zemljišča je vse težje priti. Država je močno zaostrila pogoje od zadnjih poplav leta 2023, ki so močno prizadele del Slovenije.

_IGP3478.JPG
Foto: L. Markelj
Janja Ravnikar iz občinske uprave je svetnikom razložila, zakaj se tako dolgo vleče postopke sprejemanja sprememb in pobud za OPN.

Tudi v Škocjanu, kjer so leta 2018 sprejeli občinski prostorski načrt (OPN) in so šli takoj v pripravo prvih sprememb in dopolnitev dokumenta, so upravičeno neučakani.

250 pobud, čakanje je predolgo

IMG_20260414_182137.jpg
Foto: L. Markelj
Škocjanski občinski svetniki so vsi dvignili zeleni karton, da gredo s postopkom naprej.

Postopki se vlečejo vse predolgo – mnogi občani bi radi zidali, pa ne gre, razvoj trpi. Pobud za spremembo namembnosti, zbranih do leta 2023, je okrog 250. Ostale se že nabirajo na kupu za reševanje v prihodnje.

Država po novem zahteva hidrološko-hidravlične študije oz. kot rečejo poplavne študije za območje vseh občin in čeprav je bilo rečeno, naj bi bila za naše območje naročena do konca leta 2025, se to ni še zgodilo.

Država ne drži obljub

IMG_20260414_184036_edit_1411609707587725.jpg
Foto: L. Markelj
Janja Ravnikar, višja svetovalka za urbanizem in razvoj na občini Škocjan.

»Na Direkciji RS za vode še nič ne vedo, da bi se kaj delalo za naš konec Slovenije, je pa v poplavni uredbi napisano, naj bi ministrstvo študijo izdelalo do konca leta 2027. A gre le za stanje, kar pomeni, da bodo določeni razredi poplavne nevarnosti. Niso pa to še ukrepi, ki jih bodo morale dodatno narediti in plačati občine same. Skratka, nihče prav dobro ne ve, kdaj bo vse to urejeno,« je na zadnji občinski seji svetnikom stanje razjasnjevala Janja Ravnikar, višja svetovalka za urbanizem in razvoj na občini, in dodala, da bodo poleg poplavne nevarnosti upoštevane še podnebne spremembe.

Preberite še

Škocjan ne bo čakal

IMG_20260414_180440_edit_1411673384363236.jpg
Foto: L. Markelj
Alojz Hočevar, župan Jože Kapler, direktorica OU mag. Claudia Jerina Mestnik, Martina Kralj in Janez Lekše.

Župan Jože Kapler si je tako z mnogimi zastavil pomembno vprašanje.

»Kaj to pomeni za občino Škocjan? Naj čakamo ali gremo naprej s primeri, kjer na podlagi obstoječih strokovnih podlag in izpolnjevanja pogojev nosilcev urejanja prostora predvidevamo, da bi se zadeve lahko relativno hitro reševale?«

Odbor ima jasno mnenje

Svetniki so soglasno sklenili, da iz postopka izločijo primere, ki posegajo na poplavna območja, v priobalna zemljišča ali na območja možnih poplavnih nevarnosti. Tako je sklenil tudi Odbor za okolje in prostor.

»Nismo za čakanje do leta 2027 oz. še dlje. Vlog je ogromno, nekatere se bo dalo lažje obravnavati in izpeljati,« je menil njegov predsednik Janez Lekše (SDS).

Pobud okrog 250 

IMG_20260414_173748_edit_1411705182134585.jpg
Foto: L. Markelj
Razlaga Janje Ravnikar

Pobud za spremembo namembnosti, zbranih do leta 2023, je okrog 250. Večina jih je za pridobitev stavbnih zemljišč, za izvzem precej manj.

Kot pove Janja Ravnikar, je bilo 36 že v osnovi nesprejemljivih oz. negativnih, od 105 sprejemljivih pobud je sedaj 77 takih, ki se jih da izpeljati brez dodatnih aktivnosti, 144 pa jih potrebuje dopolnitve, osredotočili so se predvsem na kmetijstvo.

Kaj se da storiti?

»Najprej moramo izboljšati izrabo prostora. Stavbna zemljišča, ki jih imamo na razpolago, moramo uporabiti za zaokrožitev obstoječih stavbnih zemljišč. Širitve se da pridobiti tudi z dvigom bonitete na sicer manj kakovostnih zemljiščih, kmetijskih ali gozdnih. Zemljišče mora imeti boniteto največ 50. Od leta 2022 se to da spreminjati, a lastnik mora najti strokovnjaka za to, ta naredi elaborat, vse mora plačati sam. Možni so tudi posegi v korist kmetije, pri čemer je potrebno mnenje kmetijsko-svetovalne službe. Takih primerov je okrog 31,« je povedala Ravnikar in dodala, da bo treba o teh možnostih sedaj obvestiti ljudi.

»Imamo pa to srečo, da smo ena zelo redkih občin, menda edina na Dolenjskem, ki je leta 2018 ob sprejemu OPN morala narediti hidrološko-hidravlično študijo, ampak samo za Raduljo in Dolski potok,« dodaja.

Treba je pohiteti in kaj narediti za ljudi

_IGP3479.JPG
Foto: L. Markelj
Martina Kralj in Janez Lekše

Da v tem mandatu niso naredili največ za gradnjo in nove gradbene parcele, je dejala svetnica Martina Kralj (SDS).

»Bilo je leto 2022, ko sem po terenu hodila s projektantom. Do danes nobenega odgovora. Pogrešam nek terminski plan in večjo aktivnost. Če bi nekaj let prej vlagali, koliko več bi bilo narejenega, saj se gradnje dražijo. Stvari je res treba premakniti!«

Občina Škocjan ne sme ostati spalno naselje

_IGP3480.JPG
Foto: L. Markelj
Svetnika Silvo Vene in Alojz Hočevar, ter župan Jože Kapler ter direktorica OU Claudia Jerina Mestnik.

»Občina Škocjan je po vseh kriterijih spalno naselje, pa če nam je to všeč ali ne. Omogočiti moramo prostorski razvoj. Pojdimo na teren, med ljudi, se pomeniti, da bodo vsi zadovoljni in da bodo stvari strokovno utemeljene.

Vsaka pozitivna vloga, ki jo bomo dali ven iz kupa, bo nekaj pozitivnega za ta prostor,« je odločitev, da gre občina Škocjan v sprejemanje sprememb in dopolnitev OPN z izbranimi vlogami argumentiral Silvo Vene (Bučka-neodvisna lista).

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.