© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Sledi nočnega življenja
Čas branja 6 min.

Odpadne vode razkrivajo: Vikendi v znamenju kokaina in ekstazija


Lidija Markelj
4. 6. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Te dni je mnoge presenetila objava Komunale Novo mesto o prisotnosti drog v Novem mestu.

kokain.jpg
Profimedia
Kokain naj bi uživala doma, ne na delovnem mestu (fotografija je simbolična).

Lanska analiza odpadnih voda na centralni čistilni napravi v novomeški Ločni, ki so jo opravili v okviru evropske mreže SCORE, je namreč pokazala ostanke petih prepovedanih drog: kanabisa, kokaina, amfetamina, ekstazija in metamfetamina.

Rezultati analize, ki jo je izvajal Inštitut Jožef Stefan, kažejo, da sta v našem okolju najbolj prisotna kanabis in kokain, heroin v vzorcih ni bil zaznan nad mejo določljivosti, med vikendom pa se poveča uporaba kokaina in ekstazija. V vseh vzorcih so bili prisotni ostanki alkohola, ki predstavljajo največjo skupno obremenitev.

Splošna ugotovitev teh analiz je, da je v obdobju od leta 2019 do lani zaznana porast uporabe kokaina, amfetamina in kanabisa, medtem ko uporaba ekstazija ostaja nespremenjena.

Ko odpadne vode na čistilni napravi povedo več kot ljudje…
Komunala Novo mesto
Ko odpadne vode na čistilni napravi povedo več kot ljudje…

Policija kontrolira

Tudi PU Novo mesto, ki spremlja in ocenjuje prisotnost prepovedanih drog, ugotavlja podobno – lani je prednjačila konoplja, ki je že vrsto let najbolj razširjena in najlažje dosegljiva prepovedana droga. Razširjena je tudi uporaba kokaina in amfetamina, med zaseženimi prepovedanimi drogami pa je tudi MDMA oz. ekstazi.

V letu 2025 so novomeški policisti obravnavali 136 kršitev določil Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (153 v letu 2024). V cestnem prometu so odredili 158 strokovnih pregledov zaradi prepovedanih drog (108 v letu 2024). 23 preizkusov je bilo pozitivnih (24 v letu 2024), 77 kršilcev pa je strokovni pregled odklonilo (65 v letu 2024).

lani je prednjačila konoplja, ki je že vrsto let najbolj razširjena in najlažje dosegljiva prepovedana droga
Pixabay
V našem okolju najbolj prisotna kanabis in kokain.

Dostop ni težava

»Na našem območju vsako leto odkrijemo nekaj primerov prirejenih prostorov za gojenje konoplje. Osebe največkrat nabavljajo sintetične droge prek spleta, družbenih omrežij oz. prek darkneta in so dostavljene kot poštne in paketne pošiljke. Pogost način nakupa oz. uporabe prepovedanih drog pa je tudi v krogu prijateljev in znancev. Uporabo lahko pogojuje način zabave mladih, zaznane so še zasebne zabave za zaprte družbe mladih. V takem okolju prihaja tudi do sočasne uporabe alkohola in prepovedanih drog,« povedo na PU Novo mesto.

Preberite še

Takoj brez vozniške

Posebej usposobljeni policisti skladno z zakonodajo pred odreditvijo strokovnega pregleda osebi z odvzemom vzorcev krvi in urina za analizo, ki se opravi v zdravstveni ustanovi, naredijo preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje teh snovi v organizmu. Ne glede na rezultat hitrega testa sta le rezultat analize vzorcev in mnenje zdravnika dokaz v nadaljnjem postopku.

Vozniku, ki ne upošteva policistove odredbe za strokovni pregled, se izreče globa najmanj 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če tako določi sodnik v rednem sodnem postopku. Enaka kazen je zagrožena, če je na preiskavah pozitiven na droge.

Dolenjska ni izjema

Rok Mežnar, dr. med., zdravnik v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Novo mesto, pravi, da ne odstopamo kaj dosti od Evrope in zahodne Slovenije, kjer je zaznati povečano uporabo kokaina, kanabisa in predvsem sintetičnih kanabinoidov. »Gre za t. i. bombončke, ki so narejeni z umetnim THC-jem in so legalni na trgu, a če nekdo poje nekaj tabletk s to vsebino, so meje prekoračene in težave so tu. Ni čudno, da v Ljubljani in drugod zaznavamo vse več primerov hudih zastrupitev mladostnikov,« pove Mežnar.

Rok Mežnar
L.M.
Rok Mežnar: Največja nevarnost so nove sintetične droge

V njihovem centru, ki pokriva Dolenjsko in Belo krajino, trenutno obravnavajo okoli sto odvisnikov. Ta številka je že nekaj let bolj ali manj stalna. V resnici je bolnikov verjetno še enkrat toliko, meni Mežnar.

Nove sintetične psihoaktivne snovi

Pove, da je v naših koncih najpogostejša droga THC, sledi kokain in nato amfetamini.

Lani je prednjačila konoplja, ki je že vrsto let najbolj razširjena in najlažje dosegljiva prepovedana droga.
Pixabay
Lani je prednjačila konoplja, ki je že vrsto let najbolj razširjena in najlažje dosegljiva prepovedana droga.

Za posebej problematične označi nove sintetične psihoaktivne snovi. »Teh se niti ne da preverjati, ker se ne ve, kaj vsebujejo oz. kaj naj bi preverjali. Te snovi se tako hitro razvijajo, da jih Agencija EU za droge ne more sproti prepovedati, saj obstajajo določena pravila o dokazovanju njihove škodljivosti za javno zdravje. Razvoj gre tako hitro naprej, da ko se ena taka snov prepove, je na trgu že druga. Glavni izvoznici sta Kitajska in Indija.«

Nevarno za mlade

Po besedah Mežnarja so to razni praški, tablete in geli, na primer efedron, mefedron, vsem pa je skupno, da delujejo na osrednji živčni sistem ter učinkujejo podobno kot adrenalin in dopamin – dvignejo krvni tlak in srčni utrip ter povečajo dobro počutje, evforijo, energičnost, občutek sreče, zato ljudje čedalje večkrat posežejo po njih.

»A ko ta občutja minejo, pride do izmučenosti, utrujenost, lahkih depresij, skratka zaradi hitrega razvitja tolerance uporabniki potrebujejo vedno večje odmerke za enak učinek.«

Tu Mežnar vidi nevarnost zlasti za mladino, ki hitro lahko podleže trendu današnje družbe, ko je pomembna le zabava in imeti se fajn, ko nihče ni žalosten, utrujen, osamljen in trpeč.

Droge so med nami, tudi Dolenjska ni izjema.
splet
Droge so med nami, tudi Dolenjska ni izjema.

Souporaba drog

»Zaznavamo vedno več souporabe drog, npr. heroina in kokaina, trave in heroina ter zraven še ogromno alkohola, ki je zakonita droga. Potem so učinki in odvisnosti še večji. Pogosto se na črnem trgu dogaja, da heroin ni heroin, ampak kaka mešanica ali nečista droga, saj nihče ne zagotavlja vsebine, kar pomeni še več težav,« pripoveduje Mežnar, ki meni, da je droga pri nas očitno tudi cenovno zelo dostopna.

Pridejo prostovoljno

V Center za zdravljenje in odvisnosti ZD Novo mesto pridejo odvisniki prostovoljno. »Običajno se drogirajo več let in v nekem trenutku so dovolj motivirani in se sami odločijo, da morajo nekaj storiti. Včasih jih spremljajo tudi starši ali partnerji,« pove sogovornik. Nekateri pridejo z napotnico osebnega zdravnika. V centru opažajo porast takih, ki jih naključno najdejo pozitivne na drogo na pregledu za službo na medicini dela.

Tudi nemočni

»Pri nas je na voljo substitucijsko zdravljenje oz. terapija, kar pomeni, da dobijo nadomestno zdravilo. Nekoč je bil to metadon, danes sta še buprenorfin in substitol. A to zdravljenje je primerno le za opinoidne odvisnosti, se pravi od morfija, heroina in drugih sintetičnih opioidov, ne pa od kokaina, benzodiazepinov in teh sintetičnih novih drog oziroma amfetaminov. Tu smo nemočni, na kar centri tudi opozarjamo,« pove Rok Mežnar.

V našem okolju najbolj prisotna kanabis in kokain.
Pixabay
V našem okolju najbolj prisotna kanabis in kokain.

Nekateri vse življenje

V centru, v katerem poleg Mežnarja delujeta še psihiater Miodrag Milovanović in medicinska sestra Petra Žagar (pred njo pa je bila vrsto let Violeta Krampelj), za vsakogar pripravijo individualni načrt zdravljenja. Ta lahko traja tudi vse življenje.

Kot pravi Mežnar, je odvisnost kronična bolezen, na katero je človek ranljiv vse življenje. »Ta bolezen plastično preoblikuje možgane, spremenjene so zaznave in sistem nagrajevanja. Teh ljudi ne marginaliziramo, ampak spodbujamo, da se vrnejo na pravo pot, in jim nudimo nadomestek za drogo.«

Kaj je uspeh?

»Uspeh je že, da smo odvisnika vzeli z ulice, da ne zapravlja za drogo in ne zapade v kriminal ter živi kolikor toliko urejeno življenje, tudi družinsko, da hodi v službo, plačuje davke, skratka, da si nekako osmisli svoje življenje. To je bolj socialni vidik, pomembno pa je tudi, da je nadomestna terapija regulirana in se ve, kaj uživa, ter da zmanjšamo možnost prenosljivih bolezni, kot sta hepatitisa C, B pa seveda HIV, pri katerem je zdravljenje res drago,« razlaga Mežnar.

Navadni ljudje

V center prihaja več moških kot žensk, največ je starih od 25 do 40 let. »Nemalokrat so to na prvi pogled čisto povprečni ljudje, ki normalno funkcionirajo in jih srečujemo na cesti in v raznih službah. Za mnoge si ne bi mislili, da so odvisniki od prepovedanih drog. Svojo odvisnost znajo zelo dobro skrivati,« pripoveduje Rok Mežnar.

kokain
Profimedia
Pošiljka je bila namenjena uporabnikom na Balkanu.

Ambulanta za Rome?

Posebnost novomeškega centra je, da med odvisniki prednjačijo priseljenci, ki k nam pridejo zaradi dela, ter Romi, zlasti mlajši, ki so brezposelni in jih je težko motivirati. Ti enkrat pridejo, potem pa dolgo ne …

»Zato smo v centru razmišljali in predlagali, da bi v novomeškem romskem naselju Brezje vzpostavili npr. enkrat tedensko mobilno enoto, da bi bili dostopnejši. Upamo, da nam to uspe,« pove Mežnar, ki na splošno svetuje mladim, da naj ne posegajo po drogah in da naj se raje zabavajo brez takih stimulansov.

»Vsem, ki so že zašli v svet mamil, pa svetujemo, da se čim prej začnejo zdraviti, saj so možnosti za uspeh zdravljenja potem večje.«

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.