Šmarješki vrtičkarji in osmarji z Nado Kirar v samem vrhu pri peki kruha
Kruh simbolizira življenje, preživetje, skupnost in gostoljubnost, zato je prav, da se tradicija peke kruha doma ohranja.
Za to si prizadevajo tudi v Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, v katerem so pretekli konec tedna znova pripravili razstavo in ocenjevanje kruha – 18. društveno in 15. državno.
Odziv je bil tudi tokrat odličen, saj je v oceno prišlo kar 110 kruhov, od katerih je več kot polovica – 57, doseglo zlato priznanje, šest med njimi pa je osvojilo vseh 80 možnih točk. 41 kruhov je prejelo srebrno priznanje, 12 pa bronasto.
Super zlatih priznanj so se veselili: Branka Povšič iz Šmarjete za pšenični kruh, Ivanka Jeglič iz DPŽ Škocjan za ajdov kruh z orehi, Anica Šmalc iz Dolenjskih Toplic za mešani kruh s semeni, Nada Kirar iz DPŽ Škocjan za čebulni kruh ter skupina Čebelice Vrtca Sonček OŠ Šmarjeta z mentoricama Adrijano Čelič in Nado Kirar za korenčkov kruh, in 8. b OŠ Šmarjeta z mentorico Nado Kirar za pšenični beli kruh.
Najmlajši ob bok izkušenim pekačicam
Najboljši kruh so torej spekle izkušene gospodinje, ki so to znanje prenesle iz svojih družin in ga iz leta v leto le nadgrajujejo, še posebej pa je razveseljivo, da se peke kruha več kot uspešno loteva tudi mladi rod, ki ima dober zgled.
Najmlajši so tokrat res presenetili, kar pa seveda ne bi šlo brez prave mentorice, ki jih zna spodbuditi.
V OŠ Šmarjeta je to nedvomno Nada Kirar iz Dobruške vasi, vzgojiteljica v Vrtcu Sonček, ki se je veselila tako svoje zmage kot zmage vrtičarjev in osnovnošolcev. Zaslužna je torej za kar tri super zlata priznanja.
Nada Kirar odlična mentorica
»Večkrat sem že sodelovala na državnem tekmovanju v peki kruha v Beli Cerkvi, sama, pa tudi s šolarji in vrtičkarji. Vsako leto se potrudimo speči dober kruh, letos nam je pa res uspelo, smo presenečeni in veseli. Za šolo smo prejeli celo plaketo za trikratno zlato priznanje za pšenični beli kruh, ravno tako sem jo dosegla sama za čebulni kruh,« pove Nada Kirar in doda, da je bila velikokrat zlata, tokrat pa je dosegla prav vse možne točke.
»Kdaj se pa res vse poklopi. Veliko mi pomeni predvsem, da lahko svoje znanje prenašam na mlajše: tako v vrtcu kot v šoli. Letos smo imeli poseben dan druženja, ko smo vsi odšli v šolsko kuhinjo in se lotili peke kruha za vrtec in šolo. Očitno smo bili več kot uspešni,« pove Nada.
Peke kruha jo naučila mami
Kruh peče od malih nog, saj jo je tega naučila mami.
»Prihajam iz kmečke družine, kjer smo kruh pekli doma v krušni peči enkrat na teden, za vikend, po šest hlebcev. Imeli smo ga za cel teden. To prakso sem ohranila tudi v svoji družini, kjer v glavnem jemo domačega,« pove Nada Kirar, ki ne pozabi omeniti tudi svojega moža Marko, ki redno več kot uspešno sodeluje na tekmovanjih v peki kruha in je zelo uspešen. Ravno tako domov odhaja z zlatimi priznanji.
Kdo prejemniki plaket?
Na včerajšnji zaključni prireditvi v Beli Cerkvi so plakete za trikrat zapored prejeto zlato priznanje prejeli: 8. b OŠ Šmarjeta za pšenični beli kruh, Nada Kirar za čebulni kruh, Mihaela Blatnik za praznični kruh, Marta Pavlin za ajdo kruh z orehi, Marta Glavič za mešani rženi kruh, Mari Jakše za pšenični beli kruh, Erika Vrtačič za pirin polnozrnati kruh s semeni, Anica Šmalc za kruh z mešanimi semeni in Ana Glavič za mešani rženi kruh.
Kruhi dobri, a nekaj napak velja odpraviti
Da so v oceno prispeli kruhi lepih oblik, pa tudi okusni in slastni, »saj vanje vnašate svojo ljubezen in pozitivno energijo,« je povedal predsednik treh tričlanskih strokovnih komisij Drago Košak.
Še posebej se je zahvalil vsem, ki so kruh spekli v krušni peči. Čeprav kvaliteta doma pečenega kruha raste, je opozoril na nekaj napak, ki jih v prihodnje velja odpraviti. Bolj previden je treba biti pri doziranju soli, saj je bilo nekaj kruhov preslanih, mnogo več pa premalo oz. neslanih. Priporočljivo je sol kar stehtati – naj je bo med 1,8 do dveh odstotkov mase.
Tuji vonji, temperatura ...
Paziti je treba tudi, da se kruh ne navzame tujih vonjev in okusov, kot so pralni praški in mehčalci preko servetov, plesen itd. Zlasti pri mešanju različnih mok z raznimi dodatki se je opazilo premalo zgneteno testo.
Paziti je treba tudi na ustrezno temperaturo pečice – kruh je pečen, ko ima v sredini 98 stopinj Celzija. Pri nekaterih prazničnih kruhih pa se ni začutil vonj in okus po prazničnosti, kar mu dajo mleko, maslo, jajca, vanilija, rum, sladkor, limonina lupinica, ali pa je bila težava tehnika izdelave.
Na dan razstave si je bilo popoldne mogoče v društveni kuhinji Hiše žive dediščine ogledati tudi prikaz peke vinjevrške pogače, po kateri slovi Bela Cerkev.
Pohvale društvu
Kako pomembno je, da ohranjamo tradicijo peke kruha, ki je na vse višjem nivoju, so v svojih nagovorih poudarile podpredsednica Zveze kmetic Slovenije Nežika Režek, Terezija Lavrič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, ponos na domače društvo podeželskih žena in dekleta pa je zato izrazil tudi podžupan občine Šmarješke Toplice Franc Anderlič.
V imenu Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, ki deluje že 19. leto, v njem pa se trudi kar 108 članov, je na zaključni prireditvi Sožitje kruha in vina spregovorila Nežka Dulc ter se vsem podpornikom in sponzorjem zahvalila za pomoč, ki traja tudi že vrsto let. Med njimi omenimo le Mlin Košak ter podjetje Dulc d.o.o.
Hvaležne so Društvu kmetic Šentjernej, ki so jim lani finančno pomagale v hudi stiski.
»Seveda pri vsem ne bi šlo brez mnogo oddelanih prostovoljnih ur, a na koncu je vse poplačano s številčnim obiskom,« je povedala Dulc.
Zbrani so lepe želje pri zdravstvenem okrevanju zaželeli predsednici društva Betka Verščaj, ki je bila upravičeno odsotna.
Prireditev, ki jo je povezovala Cvetka Peterlin, so popestrili nastopi številnih domačinov, ki so tako kot kruh postali že tradicija: Godba na pihala Šmarješke Toplice, pevska skupina babice in dedki ob harmonikarski spremljavi Klemna Hribarja ter mladi harmonikarji pod vodstvom Klemna Hribarja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.