© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Sistemska neumnost
Čas branja 3 min.

Neživljenjska birokratska pravila: Preden prideš do konca, starši umrejo


Lidija Markelj
6. 3. 2026, 05.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Zakone je treba spoštovati oz. jih upoštevati. A včasih se pokaže, da se med seboj izključujejo ali so preprosto neživljenjski.

starost (1).jpg
Sašo Švigelj
Skupna pot skozi življenje se lahko v starosti zaplete v birokratski labirint. (ilustrativna fotografija)

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Dolenjski list logo

Nastavi

Na to opozarja bralec Dolenjskega lista iz Posavja, ki svoj primer imenuje kar »sistemska neumnost«.

Njegova 87-letni oče zaradi demence že četrto leto živi v domu starejših, 82-letna mama pa je sama v hiši, katere lastnika sta oba. Oba prejemata pokojnino. Pred uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi je dom stal okoli 1.500 evrov mesečno. Oče je poleg pokojnine za domsko oskrbo prispeval še približno 180 evrov varstvenega dodatka, razliko so pokrili otroci, saj bi mami sicer ostalo manj kot 300 evrov za življenje.

Ko je mama zaprosila za varstveni dodatek, je CSD odločil, da ji ta ne pripada, ker z očetom živita v istem gospodinjstvu, skupni prihodki pa malenkost presegajo cenzus. »Kako lahko rečejo, da živita v skupnem gospodinjstvu, ko pa je realnost drugačna?« se sprašuje bralec.

»Iz našega primera želim opozoriti na sistemsko napako. V resnici mama in oče ne živita več v skupnem gospodinjstvu in iz vse obstoječe zakonodaje je zdaj jasno, da bi bila mama do varstvenega dodatka upravičena, le če bi se od očeta ločila. Pri teh letih! Naj razume, kdor more!«

Preberite še

Druga pomoč

Družina je nato iskala druge rešitve za mamo in zaprosila za enkratno denarno pomoč za kurilno olje in zdravila. Ta ji je bila odobrena. »Tu očitno ni težava, da z očetom formalno živita v skupnem gospodinjstvu, čeprav v resnici ne.«

Direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj pojasnjuje, da je izredna denarna socialna pomoč namenska in omejena – v enem letu ne sme presegati petih minimalnih dohodkov vlagatelja oziroma družine. Namenjena je kritju izrednih stroškov, ki jih ni mogoče pokriti z lastnimi sredstvi.

starost (2).jpg
Sašo Bizjak
Sredstva oseb pod skrbništvom so po zakonu namenjena izključno njim. (ilustrativna fotografija)

Oče ne more pomagati mami

Naš bralec pa opozarja še na en problem. Od uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi dementni oče za dom plačuje veliko manj kot prej – z okoli 1.500 evrov se mu je znesek znižal na okoli 800 evrov –, tako da mu nekaj pokojnine po novem celo ostane. A njegov sin kot njegov skrbnik s tem denarjem ne more finančno pomagati mami, ki sama živi doma.

»Kot njegov pooblaščeni skrbnik me veže zakonodaja, da je ta denar namenjen le očetu. Vsako leto moram CSD predložiti račune, za kaj se porabi njegov denar. Lahko ga porabim za vzdrževanje hiše, npr. menjavo oken ali strehe, ne pa za mamino gospodinjstvo, čeprav naj bi živela v istem gospodinjstvu. To je neživljenjsko,« pravi.

Razliko zdaj dviguje kot očetovo žepnino, z njo pa vseeno pomaga mami. Prepričan je, da bi si to želel tudi oče. Ob tem opozarja, da starejši sami v teh postopkih ne bi zmogli: »Še za mlajše je to zapleteno – kar smilijo se mi tisti, ki nimajo koga od bližnjih.«

Opozoriti na nesmisle

Naš bralec poudarja, da v njihovem primeru ni problem, da s sestro ne bi dobro poskrbela za svoja starša. »Z našo zgodbo želim le opozoriti na kopico nesmislov in sistemskih napak, ki bi jih veljalo v prihodnje odpraviti.«

Pove še, da je kot očetov skrbnik doplačeval za oskrbnino v domu starejših, teh stroškov pa ni mogel uveljavljati kot dohodninsko olajšavo. »To zakon v osnovi sicer predvideva – a potem pride droben tisk, iz katerega na koncu ugotoviš, da praktično nihče v Sloveniji tega ne more.«

Sprašuje se, kako to, da sistemskih napak, ki obstajajo že leta, nihče ne odpravi oz. nanje ne opozori, saj gotovo ni prvi, ki se je srečal z njimi. »Pa sem prišel do zelo žalostnega zaključka – preden prideš do konca, starši umrejo in tako problem izgine oz. obtiči v predalu uradnika neizpolnjenih političnih obljub.«

rabzelj.jpeg
Arhiv DL; L. M.
Direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj

CSD: Ravnajo po zakonih

Na vprašanje, kaj stori CSD, ko pri svojem delu zazna sistemska neskladja med različnimi zakoni, kar pripelje tudi do neživljenjskih odločitev, neupoštevanja življenjskih okoliščin itn., direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj poudari, da centri pri svojem delu ravnajo po veljavni zakonodaji. »Če se v praksi pokažejo nejasnosti ali izzivi, pa o tem obvestimo pristojno ministrstvo,« še dodaja direktorica.

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.