arhiv DL; D.S.

Toda ena od glavnih storitev, oskrba na domu, še ni na voljo, predvsem zato, ker ministrstvo za solidarno prihodnost še ni vzpostavilo informacijskega sistema, da bi centri za socialno delo (CSD) sploh lahko začeli izdajati odločbe.

Oskrba na domu naj bi po zakonu o DO začela veljati s 1. julijem. A kot kaže, bodo prve odločbe upravičenci dobili po nekaterih podatkih šele v drugi polovici septembra. Iz blagajne za dolgotrajno oskrbo se poleg oskrbe na domu financirajo še e-oskrba in dodatek za pomoč in postrežbo, ki sta začela veljati z julijem, medtem ko naj bi pravice do dnevne dolgotrajne oskrbe, oskrbe v ustanovi in denarnega prejemka začele veljati s 1. decembrom.

V Krškem že imajo izkušnje

Obseg storitev DO na domu je odvisen od kategorije, v katero je uporabnik uvrščen, in znaša od 20 ur v prvi kategoriji (lažja omejitev samostojnosti) do 110 ur mesečno v peti kategoriji (najtežja omejitev samostojnosti). Ministrstvo si je pri oblikovanju DO na domu pomagalo s pilotnim projektom integrirane oskrbe, ki je od leta 2018 do 2020 potekal v Dravogradu, Celju in Krškem. 

arhiv DL; B. B.

Pilotni projekt, ki so ga v Krškem poimenovali Most, se je iztekel leta 2020. Do uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi oziroma do začetka financiranja iz zdravstvene blagajne storitve financira krška občina. Sistem dolgotrajne oskrbe je tako v krški občini že utečen. V zadnjem mesecu je bilo vanj vključenih 40 uporabnikov, vlogo za oskrbo na domu pa je podalo 37 uporabnikov, pravi Carmen Rajer, vodja vstopne točke za DO pri CSD Posavje, kjer so sicer iz vseh štirih posavskih občin skupno prejeli že 152 vlog za oskrbo na domu, od tega več kot polovico iz MO Krško.

Na vstopni točki CSD Posavje so za potrebe izvajanja nalog DO zaposlili pet sodelavk. Poleg tega je CSD Posavje tudi vodilni partner projekta KALMA, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi in poteka pod okriljem ministrstva za solidarno prihodnost. Njegov namen je okrepiti informiranje in svetovanje glede pravic do DO in krepitev delovanja vstopnih točk. Za to so dodatno zaposlili še tri ljudi.

Neugoden sistem za izvajalce z večjimi območji

Ker bo izvajalec DO na domu v MO Krško in občini Kostanjevica Zdravstveni dom (ZD) Krško, je pod njegovo okrilje prešla tudi ekipa iz projekta Most, in sicer dva tehnika zdravstvene nege, diplomirani fizioterapevt in diplomirana delovna terapevtka. Zaposlili so tudi koordinatorico za DO. 

D. S.

Po besedah direktorja ZD Matjaža Merharja je zdaj še težko oceniti, kolikšna bo potreba po kadru. »To bo jasno, ko bomo od vstopne točke začeli prejemati odločbe o pravici do DO. Na tej podlagi bomo potem naprej zaposlovali potreben kader.« Ker se izvajanje DO še ni začelo, je težko oceniti, kakšne morebitne težave lahko pričakujejo, pravi Merhar. »Po preračunih pa bomo izvajalci, ki bomo pokrivali večja območja, zagotovo imeli težave pri ‘izgubljanju’ časa in denarja za poti med različnimi uporabniki. Kilometrina je namreč všteta v ceno točke, kar je za nas, ki pokrivamo velik teren, neugodno.« 

Vloge za storitve, ki jih ne potrebujejo

Na območju CSD Dolenjska in Bela krajina so doslej za DO na domu prejeli okoli 140 vlog, za vse storitve DO pa pričakujejo okoli 2000 vlog. Na vstopni točki za DO imajo trenutno pet zaposlenih svetovalcev in eno sodelavko v administraciji, s septembrom pa bodo v projektu KALMA zaposlili še informatorja za dolgotrajno oskrbo. »Ker pa je postopek ocenjevanja upravičencev kompleksen in informacijski sistem še ne deluje, imamo že zamude in nas skrbi, da bodo še večje,« razmišlja direktorica CSD Dolenjska in Bela krajina Irena Kralj.

L.M.

Na vstopni točki se po njenih besedah že zdaj spopadajo s številnimi izzivi. Ljudje denimo pošiljajo vse mogoče vloge na področju DO, brez predhodnega informiranja, kaj sploh potrebujejo. »Nato pa med samim postopkom sporočajo, da si v resnici ne želijo zaprošenih pravic. S tem se podaljšuje tudi čas obravnave vlog za tiste, ki si pravico želijo in jo potrebujejo. Nekateri želijo pravico pridobiti tudi na zalogo, kar seveda ni mogoče. Vlogo je treba vložiti, ko oseba dejansko pomoč potrebuje, in ne ‘za vsak slučaj’. Ljudje pošiljajo tudi nepopolne vloge, brez podatkov za stik, kar nam oteži komunikacijo z njimi.«

Še vedno v veljavi tudi pomoč na domu

Medtem ko je DO za uporabnike brezplačna, pa so storitve pomoči na domu še vedno plačljive. Zanje se je še vedno treba dogovoriti pri izvajalcu. »Predvidevamo, da bodo v okviru DO dobili pomoč tisti z obsežnejšimi zdravstvenimi težavami, pomoč na domu pa tisti, ki se ne bodo uvrščali v ta sistem,« pojasnjuje Vanesa Gazvoda, strokovna sodelavka v Domu starejših občanov (DSO) Novo mesto, ki bo tudi prevzel izvajanje dolgotrajne oskrbe v novomeški občini.

arhiv DL

»Če uporabniku ne bo zadostoval določen obseg ur mesečno glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe, bo lahko uveljavljal hkrati dnevno dolgotrajno oskrbo in po potrebi storitev socialnega servisa ali pomoč na domu.« Storitev DO na domu bodo izvajali isti zaposleni kot pomoč na domu, a je že zdaj jasno, da je kadra premalo, dodaja Vanesa Gazvoda.

Z decembrom začne veljati tudi dolgotrajna oskrba v ustanovi. Oskrbovanci, ki bivajo v domovih starejših, bodo tako od decembra dalje plačevali le še nastanitev in prehrano. Mnoge storitve bodo brezplačne, denimo osnovne storitve (prehranjevanje, osebna higiena, oblačenje, gibanje), podporna dnevna opravila (gospodinjska opravila, spremstvo) in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila (spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, priprava in nadzor nad jemanjem zdravil in podobno).

Upravičenec, ki storitev iz DO ne bo želel uporabljati ali je ne bo dobil, bo lahko zaprosil za denarni prejemek, ki je naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo. Z njim bo lahko plačal storitve oskrbe izvajalcu znotraj svoje neformalne mreže. Višina prejemka je spet odvisna od kategorije in znaša od 89 do 491 evrov.

Ministrstvo svari pred prevaranti

Vstop v sistem dolgotrajne oskrbe se torej začne na vstopni točki CSD. Vlogo je mogoče oddati tudi po elektronski pošti. Sledi obisk strokovnega tima CSD na domu prosilca, nato preučitev vsake vloge, uvrstitev v eno od kategorij DO in na koncu izdaja odločbe. Upravičenci se nato obrnejo na izvajalca, s katerim sklenejo osebni načrt glede izvedbe storitev.

Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da se na terenu že pojavljajo prevaranti, ki skušajo pridobiti osebne podatke pod pretvezo vpisa v sistem DO. Gre za prevaro, kajti edina mogoča pot vključitve je na vstopnih točkah na CSD. Poleg tega za storitve ni potrebno nobeno dodatno plačevanje. »Vsi drugi načini zbiranja sredstev za storitve dolgotrajne oskrbe so nezakoniti,« opozarjajo na ministrstvu. Za informacije o dolgotrajni oskrbi je na voljo tudi vladni klicni center na številki 114.