© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Naša naravna dediščina
Čas branja 1 min.

Kje so tiste mejice? Kljub velikemu pomenu marsikje izginile


Barbara Kink, Zavod RS za varstvo narave
15. 1. 2026, 10.50
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Mejice so ozke linijske strukture grmovja ali dreves, pri tleh obraščenih z zelnatim slojem. Izvorno so služile kot meje med zemljišči.

kp_avion_sotla_01.jpg
Hrvoje Teo Oršanič
Pestrejša kot je rastlinska sestava mejic, bolj žive so.

Nekatere so še ostanki iz časa krčenja gozda. Lahko so zrastle spontano ali bile zasajene.

Prisotne so v vseh delih Slovenije; v nižinah in na gričevjih, na poljih ter v dolinah rek in potokov. Najdemo jih okrog mlak, ribnikov in mrtvic, večkrat ločujejo terase strmih travnikov. Pogoste so v urbanem okolju, ob poljskih poteh, na brežinah cest in ob železnicah.

Mejice so značilni elementi mozaične kulturne krajine, ki jo soustvarjata človek in narava. V krajini prekinjajo monotonost in zagotavljajo lep videz. Lesne vrste, ki tvorijo mejice, so predvsem: robida, šipek, črni trn, leska, črni bezeg, glog, dren, trdoleska, dobrovita, brogovita, srobot, kovačnik, hrast, gaber, vrba, jelša, brest, javor, jesen itn.

Preberite še

V mejicah živijo, se hranijo, razmnožujejo, počivajo, se po njih selijo in vanje zatečejo številne živalske vrste, npr. žuželke – hrošči, metulji, kačji pastirji, divji opraševalci –, dvoživke, plazilci, ptice, sesalci. Še posebej pomembne so široke grmovno-drevesne mejice v intenzivno obdelani kmetijski ali poseljeni krajini.

Ljudje imamo od mejic številne koristi. Uravnavajo podnebne razmere, blažijo visoke temperature, suše in poplave, preprečujejo erozijo, izboljšujejo kakovost vode in zraka, zmanjšujejo hrup, pomagajo pri nastanku prsti, zatiranju škodljivcev, opraševanju, zaščiti pašnih živali …

Kljub velikemu pomenu pa so zaradi neprimernih posegov marsikje izginile. Izkrčene so bile zaradi modernizacije in intenzifikacije kmetijstva, industrializacije in urbanizacije pa tudi nevednosti. Mnoge so se zaradi neprimernega vzdrževanja preveč razrastle ali postale preredke.

Pomembno je ohranjati in pravilno vzdrževati obstoječe mejice pa tudi zasajevati nove. Mejice vzdržujemo zunaj vegetacijskega obdobja rastlin in aktivnega obdobja živali. Odstranjevanje zarasti je skladno z zakonodajo dovoljeno med 1. avgustom in 1. marcem. Fizične posege v mejicah (npr. žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj) je najbolje opraviti pozimi. Za urejanje obrežne vegetacije ali mejic ob vodotokih je treba na območju Nature 2000 in zavarovanega območja pri pristojni upravni enoti pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.

Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.