Barbara Kink

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ne pustimo, da nas navadni slepec (Anguis fragilis) zavede s svojim videzom. Kljub kačastemu videzu gre za posebneža med kuščarji. Njegove gibljive veke in vidne ušesne odprtine so značilnosti kuščarjev. Zakrnele okončine in skrivanje pred neposrednim soncem pa so lastnosti, po katerih se razlikuje od preostalih kuščarjev.

Telo slepca je podolgovato, gladko in sijoče, običajno rjave, sivkaste ali bakrene barve. Odrasli osebki dosežejo dolžino 50 cm. Rep je dolg kot telo in izjemno krhek, na kar opozarja tudi njegovo latinsko ime. Ob nevarnosti lahko rep odvrže – ta še nekaj časa miga – in tako zmede plenilca ter si pridobi čas za pobeg, kar je svojevrstna prilagoditev. Rep se postopno le delno obnovi.

Slepec ima rad vlažna in zaraščena mesta, bogata z listjem, s kamenjem in podrastjo. Naseljuje predvsem vlažne travnike, gozdne robove, vrtove in parke – dejansko vsa območja, na katerih si najde rahlo podlago, v katero se zarije. Zelo rad se ustali na kompostiščih. Aktiven je predvsem v mraku in ponoči, zato ga redko opazimo. Prezimi v luknjah, razpokah in z organskim odpadom bogatih mestih.

Prehranjuje se z nevretenčarji: s polži, z deževniki, žuželkami in s pajki. Kot plenilec ima pomembno vlogo v ekosistemu, saj pomaga zmanjševati število organizmov, ki povzročajo škodo na vrtovih in kmetijskih površinah, zato je zelo koristen za vrtičkarje in kmetijstvo. Kot plen postane hrana večjim pticam in sesalcem. S položajem v prehranski verigi prispeva k ravnovesju v naravi in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prisotnost navadnega slepca je znak zdravega okolja, ne pa grožnja.

Je živoroden, samica ne odlaga jajc, ampak koti žive mladiče, kar je prilagoditev na hladnejša podnebja. Od 5 do 20 mladičev se izleže junija ali julija.

Čeprav navadni slepec človeku ni nevaren (ne grize in ni strupen) niti škodljiv, ga ljudje še vedno pogosto neupravičeno odstranjujejo iz obličja našega planeta. V Sloveniji je ta splošno razširjena vrsta sicer zavarovana, vendar trenutno ni ogrožena. Predvsem zaradi enačenja s kačami pa obstaja potencialna možnost ponovne ogroženosti.

Navadni slepec je koristna in zanimiva žival, ki bogati našo naravno dediščino.