Borut Križ

Gomile so v tlorisu okrogle oblike, z grobovi, ki so vkopani v krogu po obodu gomile. Osrednji deli gomil so po večini prazni, le redko se tam pojavlja osrednji grob, ki pa že s svojo lego izraža izjemen pomen pokojnika.

Gomila XVI je vsebovala 34 skeletnih grobov, bogato opremljen grob XVI/34, ki je bil v nasprotju z drugimi grobovi obložen s kamenjem in je ležal v osrednjem delu. V grob dame, ki je živela na prehodu iz 8. v 7. stoletje pr. n. št., je bila kot popotnica v onstranstvo položena množica železnih, bronastih, jantarnih in steklenih nakitnih predmetov, med katerimi je izstopala velika vaška vozlasta fibula, poimenovana po arheološkem najdišču Vače.

Izdelana je bila iz železnega jedra, čez katero je bil ulit bronast plašč tako, da so vozli oziroma kroglaste izbokline na loku votli. Rentgenski posnetek je razkril, da je znotraj vsakega »vozla« nekaj drobnih koščkov brona, ki ob premiku in tresenju fibule povzročajo nenavaden kovinski zvok – šumenje in tih žvenket. Gre za učinek, na katerega v arheologiji nismo bili pozorni in ga do analize prav te fibule nismo opazili in ga poznali.

Ugotovili smo, da lastnica ob uporabi te velike in razkošne sponke ni le razkazovala svoje pomembnosti in premožnosti, temveč je iz nje s hojo in gibanjem izvabljala zvoke, s katerimi je napovedovala svojo pojavnost in navzočnost. Ta fibula je svojevrstna predhodnica drobnih kovinskih kraguljčkov iz bistveno poznejših časov.

Iz začetka starejše železne dobe poznamo v Sloveniji kar nekaj bogatih moških, knežjih grobov, sočasnih bogatih ženskih predstavnic halštatske elite pa je malo, zato je grob kneginje, ki smo ga našli v Novem mestu, posebnost, velika vaška vozlasta fibula iz tega groba pa nam je odprla nov »zvočni« vpogled v dojemanje življenja elit halštatske družbe na Slovenskem.